Page 150 - Bianco, Furio, in Aleksander Panjek, ur. 2015. Upor, nasilje in preživetje: Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 150
upor, nasilje in preživetje
maju in juniju uničevali mitniška znamenja in oropali mitnico.55 Vsaj na šir-
šem notranjsko-primorskem območju Kranjske je torej ta razsežnost upora iz
leta 1635 v skladu z razširjeno prisotnostjo vzgibov, povezanih z oviranjem ali
zmanjševanjem donosnosti kmečke trgovine, v malodane vseh večjih kmeč-
kih uporih na Slovenskem, tako da se tudi v tem primeru jasno potrjuje zna-
na stalnica, da so večji oz. širši kmečki upori na Slovenskem vselej bili (med
drugim) upori proti oviram kmečki trgovini.56 To pa je v nasprotju z uveljav-
ljeno interpretacijo upora leta 1635, ki je bila še pred kratkim povzeta s trdi-
tvijo, da gre za »upor proti fevdalni zemljiški gospodi«.57 V zahodnem slo-
venskem prostoru temu ni bilo tako – tu so prevladovali razlogi, povezani s
kmečko trgovino, čeprav ni dvoma o tem, da so tako na Notranjskem kot na
obalnem Krasu med razlogi za nezadovoljstvo bila tudi (povečana) zemlji-
ška bremena.
Na podoben način je na podlagi tu predstavljenih izsledkov mogoče do-
polniti nekatere druge uveljavljene interpretacije o »slovenskem kmečkem
uporu« leta 1635. Mnenje, da je za upor leta 1635 značilna slaba povezanost
med uporniki, je mogoče omiliti z ugotovitvijo, da sta bili komuniciranje in
kroženje informacij dokaj učinkoviti. Poleg tega ne bo povsem držalo, kar so
zgodovinarji vedno znova trdili, in sicer da je upor leta 1635 na zahodu zajel
le Notranjsko, posebej »Pivko« in »Zgornji Kras«,58 temveč je uporniško
gibanje pljusknilo vse do jadranske obale Krasa. Ravno tako je mogoče po-
daljšati trajanje uporniškega vrenja vsaj do 24. junija, to je do dogodkov na sej-
mu v Štivanu pri Devinu.
Devinski grof Ivan Filip Thurn se je aktivno vključil v zatrtje upora na
Slovenskem. Doslej je bilo znano, da je vodil krajišniške vojake na Gorenj-
sko, kjer naj bi zatrli upor.59 A iz pričevanja Ivana Simonete smo že izvede-
li, kako so devinski kmetje bili seznanjeni s tem, da je njihov gospod in gla-
var šel tudi na Pivško »popravit tiste ljudi, da ne bi prišli sem«. Da se ta izjava
nanaša na spopad z uporniki v Šilentabru, potrjuje informacija iz literature,
da je Ivan Filip Thurn z Ivanom Ferdinandom Porcio in drugimi plemiči ter
zbranimi oboroženimi možmi v Šilentabru napadel in premagal 600 uporni-
55 Koropec, Mi smo tu, 212–14.
56 Gestrin, »Kmečka trgovina kot ozadje.« Kot prvi je na to opozoril že S. Vilfan, »K zgodovini
kmečkega trgovanja.« Prim. tudi: Valentinitsch, »Der ungarische und innerösterreichische
Viehhandel.«
57 Štih and Simoniti, Na stičišču svetov, 270.
58 Grafenauer, »Kmečki upori,« v Zgodovina Slovencev, 320–22.
59 Koropec, Mi smo tu, 158.
150
maju in juniju uničevali mitniška znamenja in oropali mitnico.55 Vsaj na šir-
šem notranjsko-primorskem območju Kranjske je torej ta razsežnost upora iz
leta 1635 v skladu z razširjeno prisotnostjo vzgibov, povezanih z oviranjem ali
zmanjševanjem donosnosti kmečke trgovine, v malodane vseh večjih kmeč-
kih uporih na Slovenskem, tako da se tudi v tem primeru jasno potrjuje zna-
na stalnica, da so večji oz. širši kmečki upori na Slovenskem vselej bili (med
drugim) upori proti oviram kmečki trgovini.56 To pa je v nasprotju z uveljav-
ljeno interpretacijo upora leta 1635, ki je bila še pred kratkim povzeta s trdi-
tvijo, da gre za »upor proti fevdalni zemljiški gospodi«.57 V zahodnem slo-
venskem prostoru temu ni bilo tako – tu so prevladovali razlogi, povezani s
kmečko trgovino, čeprav ni dvoma o tem, da so tako na Notranjskem kot na
obalnem Krasu med razlogi za nezadovoljstvo bila tudi (povečana) zemlji-
ška bremena.
Na podoben način je na podlagi tu predstavljenih izsledkov mogoče do-
polniti nekatere druge uveljavljene interpretacije o »slovenskem kmečkem
uporu« leta 1635. Mnenje, da je za upor leta 1635 značilna slaba povezanost
med uporniki, je mogoče omiliti z ugotovitvijo, da sta bili komuniciranje in
kroženje informacij dokaj učinkoviti. Poleg tega ne bo povsem držalo, kar so
zgodovinarji vedno znova trdili, in sicer da je upor leta 1635 na zahodu zajel
le Notranjsko, posebej »Pivko« in »Zgornji Kras«,58 temveč je uporniško
gibanje pljusknilo vse do jadranske obale Krasa. Ravno tako je mogoče po-
daljšati trajanje uporniškega vrenja vsaj do 24. junija, to je do dogodkov na sej-
mu v Štivanu pri Devinu.
Devinski grof Ivan Filip Thurn se je aktivno vključil v zatrtje upora na
Slovenskem. Doslej je bilo znano, da je vodil krajišniške vojake na Gorenj-
sko, kjer naj bi zatrli upor.59 A iz pričevanja Ivana Simonete smo že izvede-
li, kako so devinski kmetje bili seznanjeni s tem, da je njihov gospod in gla-
var šel tudi na Pivško »popravit tiste ljudi, da ne bi prišli sem«. Da se ta izjava
nanaša na spopad z uporniki v Šilentabru, potrjuje informacija iz literature,
da je Ivan Filip Thurn z Ivanom Ferdinandom Porcio in drugimi plemiči ter
zbranimi oboroženimi možmi v Šilentabru napadel in premagal 600 uporni-
55 Koropec, Mi smo tu, 212–14.
56 Gestrin, »Kmečka trgovina kot ozadje.« Kot prvi je na to opozoril že S. Vilfan, »K zgodovini
kmečkega trgovanja.« Prim. tudi: Valentinitsch, »Der ungarische und innerösterreichische
Viehhandel.«
57 Štih and Simoniti, Na stičišču svetov, 270.
58 Grafenauer, »Kmečki upori,« v Zgodovina Slovencev, 320–22.
59 Koropec, Mi smo tu, 158.
150
