Page 155 - Bianco, Furio, in Aleksander Panjek, ur. 2015. Upor, nasilje in preživetje: Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 155
»Ano črešnjo jo je ubil!«
Ženske kot žrtve in storilke kaznivih
dejanj na Krasu v 17. stoletju
Nives Zadel
Včlanku, kot je nakazano že z naslovom, bo pozornost posvečena
predvsem ženskemu delu populacije v 17. stoletju oz. v takrat zelo mo-
škem načinu dojemanja sveta in človeštva. Članek je nastal z name-
nom, da bi pridobili podrobnejši vpogled v zgodovino žensk na podlagi pri-
merov z lokalne ravni. Predstavlja namreč prvo obravnavo socialne zgodovine
žensk v 17. stoletju na primorskem podeželju, točneje na Krasu, izdelano na
osnovi mednarodnih pristopov tako imenovane zgodovine spolov (gender
history).1
V tem času sta bila družbeni status in spol zelo pomembna, saj se je za-
radi njiju posameznik imel možnost v družbi uveljaviti, lahko pa je zaradi nji-
ju tudi propadel. Družba je morala upoštevati meje dovoljenega, zakonodaja s
številnimi prepovedmi pa je bila pomemben element, ki je uravnaval konflik-
te na ulicah in povsod drugod, kjer so nastali. Določal je družbeni red, izklju-
čitev iz lokalne (regionalne) skupnosti ter odločal o življenju in smrti posame-
znikov, ki so morali nositi posledice storjenih kaznivih dejanj.2
Ta delček mikrozgodovine osvetljujemo s preiskovanjem sodnih virov,
ki so se izkazali »za odličen vodnik pri raziskovanju pojmovnega sveta člove-
ka, ki ga je zaznamovalo življenje v oralni kulturi predmoderne družbe /…/
kot tudi pri ugotavljanju njegovih socialnih vezi, občutenj ter družbenih in
družinskih ravnanj«.3
1 Prispevek sloni na mojem diplomskem delu z naslovom »Ženska kot žrtev in storilka kaznivih
dejanj. Kraški procesi 1636–1642«, Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije,
2011. Na tem mestu se mentorju Aleksandru Panjeku in somentorici Dragici Čeč zahvaljujem
tudi za pomoč pri izdelavi tega članka.
2 Rublack, The Crimes, 2.
3 Čeč, »Zapustil me je,« 340–41.
155
Ženske kot žrtve in storilke kaznivih
dejanj na Krasu v 17. stoletju
Nives Zadel
Včlanku, kot je nakazano že z naslovom, bo pozornost posvečena
predvsem ženskemu delu populacije v 17. stoletju oz. v takrat zelo mo-
škem načinu dojemanja sveta in človeštva. Članek je nastal z name-
nom, da bi pridobili podrobnejši vpogled v zgodovino žensk na podlagi pri-
merov z lokalne ravni. Predstavlja namreč prvo obravnavo socialne zgodovine
žensk v 17. stoletju na primorskem podeželju, točneje na Krasu, izdelano na
osnovi mednarodnih pristopov tako imenovane zgodovine spolov (gender
history).1
V tem času sta bila družbeni status in spol zelo pomembna, saj se je za-
radi njiju posameznik imel možnost v družbi uveljaviti, lahko pa je zaradi nji-
ju tudi propadel. Družba je morala upoštevati meje dovoljenega, zakonodaja s
številnimi prepovedmi pa je bila pomemben element, ki je uravnaval konflik-
te na ulicah in povsod drugod, kjer so nastali. Določal je družbeni red, izklju-
čitev iz lokalne (regionalne) skupnosti ter odločal o življenju in smrti posame-
znikov, ki so morali nositi posledice storjenih kaznivih dejanj.2
Ta delček mikrozgodovine osvetljujemo s preiskovanjem sodnih virov,
ki so se izkazali »za odličen vodnik pri raziskovanju pojmovnega sveta člove-
ka, ki ga je zaznamovalo življenje v oralni kulturi predmoderne družbe /…/
kot tudi pri ugotavljanju njegovih socialnih vezi, občutenj ter družbenih in
družinskih ravnanj«.3
1 Prispevek sloni na mojem diplomskem delu z naslovom »Ženska kot žrtev in storilka kaznivih
dejanj. Kraški procesi 1636–1642«, Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije,
2011. Na tem mestu se mentorju Aleksandru Panjeku in somentorici Dragici Čeč zahvaljujem
tudi za pomoč pri izdelavi tega članka.
2 Rublack, The Crimes, 2.
3 Čeč, »Zapustil me je,« 340–41.
155
