Page 42 - Gačnik, Aleš (ur.). UNESCO forum. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2015
P. 42
Varovanje nesnovne kulturne dediščine na mednarodni ravni se izvaja v sklopu dveh
seznamov in enega registra:
1. Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva
2. Seznam nesnovne kulturne dediščine, ki jo je nujno nemudoma zavarovati
3. Register programov, projektov in dejavnosti za varovanje nesnovne kulturne dediščine
Slovenija in UNESCO
V skladu z Zakonom o varstvu kulturne dediščine in zahtevami UNESCA je postopek
vpisovanja, razglašanja in nominiranja enot nesnovne kulturne dediščine v Sloveniji
sledeč: enota mora biti najprej vpisana v (nacionalni) Register žive kulturne dediščine,
nato Koordinator varstva žive kulturne dediščine, če enota ustreza merilom, poda predlog
na ministrstvo, pristojno za kulturo, za razglasitev žive mojstrovine državnega pomena
(možno je tudi predlagati razglasitev žive mojstrovine lokalnega pomena, a v tem primeru
nominacija za UNESCO ni mogoča), šele nato se lahko začnejo postopki priprave za
nominacijo enote na UNESCO. Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine
človeštva, kjer je poudarjen pomen nosilcev, torej skupin, skupnosti ali posameznikov,
ki skrbijo za ohranjanje nesnovne kulturne dediščine ter njeno prenašanje iz roda v rod.
Republika Slovenija je leta 2013 oddala dve nominaciji za Reprezentativni seznam ne-
snovne kulturne dediščine človeštva: za škofjeloški pasijon in tradicionalno izdelovanje
kranjskih klobas. Zaradi številnih oddanih nominacij držav podpisnic konvencije je
morala RS napisati, katero nominacijo naj se obravnava prednostno, saj obravnavajo le
eno nominacijo na državo. Novembra 2014 je RS glede na priporočila UNESCA uma-
knila nominacijo škofjeloškega pasijona, jo dopolnila in jo ponovno vložila marca 2015
(ponovno bo obravnavana leta 2016). Decembra 2015 pa bo znana odločitev o nominaciji
tradicionalnega izdelovanja kranjskih klobas.
V prijavnem obrazcu za nominacijo na Reprezentativni sezam nesnovne kulturne dediščine
človeštva, objavljenem na spletni strani UNESCA, so izpostavljeni naslednji poudarki,
ki morajo biti razvidni iz nominacije (neuraden slovenski prevod):
• da dediščina spada med »prakse, predstavitve, izraze, znanja, veščine – kot tudi z
njimi povezana orodja, predmete, izdelke in kulturne prostore – «;
• »ki jih skupnosti, skupine in včasih tudi posamezniki prepoznavajo kot del svoje
kulturne dediščine«;
• ki se »prenaša iz roda v rod [in] jo skupnosti nenehno poustvarjajo kot odziv na svoje
okolje, naravo in zgodovino«;
40
seznamov in enega registra:
1. Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva
2. Seznam nesnovne kulturne dediščine, ki jo je nujno nemudoma zavarovati
3. Register programov, projektov in dejavnosti za varovanje nesnovne kulturne dediščine
Slovenija in UNESCO
V skladu z Zakonom o varstvu kulturne dediščine in zahtevami UNESCA je postopek
vpisovanja, razglašanja in nominiranja enot nesnovne kulturne dediščine v Sloveniji
sledeč: enota mora biti najprej vpisana v (nacionalni) Register žive kulturne dediščine,
nato Koordinator varstva žive kulturne dediščine, če enota ustreza merilom, poda predlog
na ministrstvo, pristojno za kulturo, za razglasitev žive mojstrovine državnega pomena
(možno je tudi predlagati razglasitev žive mojstrovine lokalnega pomena, a v tem primeru
nominacija za UNESCO ni mogoča), šele nato se lahko začnejo postopki priprave za
nominacijo enote na UNESCO. Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine
človeštva, kjer je poudarjen pomen nosilcev, torej skupin, skupnosti ali posameznikov,
ki skrbijo za ohranjanje nesnovne kulturne dediščine ter njeno prenašanje iz roda v rod.
Republika Slovenija je leta 2013 oddala dve nominaciji za Reprezentativni seznam ne-
snovne kulturne dediščine človeštva: za škofjeloški pasijon in tradicionalno izdelovanje
kranjskih klobas. Zaradi številnih oddanih nominacij držav podpisnic konvencije je
morala RS napisati, katero nominacijo naj se obravnava prednostno, saj obravnavajo le
eno nominacijo na državo. Novembra 2014 je RS glede na priporočila UNESCA uma-
knila nominacijo škofjeloškega pasijona, jo dopolnila in jo ponovno vložila marca 2015
(ponovno bo obravnavana leta 2016). Decembra 2015 pa bo znana odločitev o nominaciji
tradicionalnega izdelovanja kranjskih klobas.
V prijavnem obrazcu za nominacijo na Reprezentativni sezam nesnovne kulturne dediščine
človeštva, objavljenem na spletni strani UNESCA, so izpostavljeni naslednji poudarki,
ki morajo biti razvidni iz nominacije (neuraden slovenski prevod):
• da dediščina spada med »prakse, predstavitve, izraze, znanja, veščine – kot tudi z
njimi povezana orodja, predmete, izdelke in kulturne prostore – «;
• »ki jih skupnosti, skupine in včasih tudi posamezniki prepoznavajo kot del svoje
kulturne dediščine«;
• ki se »prenaša iz roda v rod [in] jo skupnosti nenehno poustvarjajo kot odziv na svoje
okolje, naravo in zgodovino«;
40
