Page 44 - Gačnik, Aleš (ur.). UNESCO forum. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2015
P. 44
njihova vizija ohranjanja te dediščine v prihodnosti. Prav tako je od nosilcev dediščine
odvisno, ali želijo stopiti na pot proti UNESCU; le v pozitivnem primeru je prijava lahko
uspešna in utemeljena. Nemalokrat se nam je že zgodilo, da si UNESCOVEGA znaka
(ne glede na konvencijo in zvrst dediščine) želijo ljudje, ki niso nosilci določene nesnovne
kulturne dediščine v pravem pomenu besede, temveč le stremijo k možnostim za večjo
prepoznavnost in posledično k dobičku. Zato je bistvenega pomena, da pobude prihajajo
s terena, od ljudi, ki se identificirajo z dediščino in ki jo resnično živijo. Vedno več pobud
prihaja za serijske nominacije na UNESCOV Reprezentativni seznam nesnovne kulturne
dediščine človeštva, pri čemer se več držav med seboj poveže in predstavi skupno dediščino,
s poudarkom na nacionalnih posebnostih.
Promocija nesnovne kulturne dediščine
Muzej kot Koordinator skrbi predvsem za promocijo enot nesnovne dediščine, ki so z
nosilci evidentirane v nacionalnem Registru nesnovne kulturne dediščine, razglašene
za nesnovno dediščino posebnega pomena ali nominirane za enega od UNESCOVIH
seznamov (Jerin, Židov, 2015). Kot nacionalna etnološka muzejska ustanova za promocijo
dediščine, vpisane v nacionalni register, pogosto kot glavni medij uporabimo razstavo. Leta
2012 smo na razstavi Pustna dediščina Slovenije predstavili pustovanja in pustne skupine,
leta 2013 smo na razstavi Velikonočna dediščina Slovenije predstavili v Register vpisane
enote. S Forumom slovanskih kultur smo sodelovali pri potujoči mednarodni razstavi
Slovanski karnevali, ki se je prvič predstavila v UNESCOVI palači v Parizu leta 2014.
Istega leta smo odprli razstavi Nesnovna kulturna dediščina Slovenije skozi fotografijo in
Tradicionalno izdelovanje papirnatih rož. S pomočjo ene od nosilk smo izvedli tudi delav-
nico izdelovanja papirnatih rož. Leta 2013 smo na muzejski ploščadi organizirali turnir v
igri pandolo, na katerem so se javnosti predstavili v Register vpisani nosilci te tradicionalne
igre. Leta 2012 sta v SEM potekali okrogli mizi o ohranjanju nesnovne kulturne dediščine
na lokalni in nacionalni ravni ter o mednarodnem vizualnem raziskovanju pustovanj. Leto
kasneje smo organizirali mednarodno srečanje o promociji nesnovne kulturne dediščine,
leta 2014 pa mednarodni simpozij o dokumentiranju in predstavljanju nesnovne kultur-
ne dediščine s filmom. Leta 2013 smo v sodelovanju s Slovensko nacionalno komisijo za
UNESCO obeležili 10. obletnico UNESCOVE Konvencije (Jerin, Židov 2015). Kljub
temu, da na spletni strani Koordinatorja (http://www.nesnovnadediscina.si), ki je na
voljo tudi v angleškem jeziku, objavljamo vse pomembne dokumente, predstavljamo
vse v Register vpisane enote skupaj z video prikazi, sporočamo informacije in aktualne
dogodke, se nam je zdelo pomembno, da so najpomembnejše informacije dostopne tudi
v priročniku. Zato smo leta 2012 izdali Priročnik o nesnovni kulturni dediščini. Dve
leti kasneje smo v publikaciji Promocija nesnovne kulturne dediščine objavili prispevke
udeležencev že omenjenega mednarodnega srečanja. Letos (2015) pa je Koordinator izdal
42
odvisno, ali želijo stopiti na pot proti UNESCU; le v pozitivnem primeru je prijava lahko
uspešna in utemeljena. Nemalokrat se nam je že zgodilo, da si UNESCOVEGA znaka
(ne glede na konvencijo in zvrst dediščine) želijo ljudje, ki niso nosilci določene nesnovne
kulturne dediščine v pravem pomenu besede, temveč le stremijo k možnostim za večjo
prepoznavnost in posledično k dobičku. Zato je bistvenega pomena, da pobude prihajajo
s terena, od ljudi, ki se identificirajo z dediščino in ki jo resnično živijo. Vedno več pobud
prihaja za serijske nominacije na UNESCOV Reprezentativni seznam nesnovne kulturne
dediščine človeštva, pri čemer se več držav med seboj poveže in predstavi skupno dediščino,
s poudarkom na nacionalnih posebnostih.
Promocija nesnovne kulturne dediščine
Muzej kot Koordinator skrbi predvsem za promocijo enot nesnovne dediščine, ki so z
nosilci evidentirane v nacionalnem Registru nesnovne kulturne dediščine, razglašene
za nesnovno dediščino posebnega pomena ali nominirane za enega od UNESCOVIH
seznamov (Jerin, Židov, 2015). Kot nacionalna etnološka muzejska ustanova za promocijo
dediščine, vpisane v nacionalni register, pogosto kot glavni medij uporabimo razstavo. Leta
2012 smo na razstavi Pustna dediščina Slovenije predstavili pustovanja in pustne skupine,
leta 2013 smo na razstavi Velikonočna dediščina Slovenije predstavili v Register vpisane
enote. S Forumom slovanskih kultur smo sodelovali pri potujoči mednarodni razstavi
Slovanski karnevali, ki se je prvič predstavila v UNESCOVI palači v Parizu leta 2014.
Istega leta smo odprli razstavi Nesnovna kulturna dediščina Slovenije skozi fotografijo in
Tradicionalno izdelovanje papirnatih rož. S pomočjo ene od nosilk smo izvedli tudi delav-
nico izdelovanja papirnatih rož. Leta 2013 smo na muzejski ploščadi organizirali turnir v
igri pandolo, na katerem so se javnosti predstavili v Register vpisani nosilci te tradicionalne
igre. Leta 2012 sta v SEM potekali okrogli mizi o ohranjanju nesnovne kulturne dediščine
na lokalni in nacionalni ravni ter o mednarodnem vizualnem raziskovanju pustovanj. Leto
kasneje smo organizirali mednarodno srečanje o promociji nesnovne kulturne dediščine,
leta 2014 pa mednarodni simpozij o dokumentiranju in predstavljanju nesnovne kultur-
ne dediščine s filmom. Leta 2013 smo v sodelovanju s Slovensko nacionalno komisijo za
UNESCO obeležili 10. obletnico UNESCOVE Konvencije (Jerin, Židov 2015). Kljub
temu, da na spletni strani Koordinatorja (http://www.nesnovnadediscina.si), ki je na
voljo tudi v angleškem jeziku, objavljamo vse pomembne dokumente, predstavljamo
vse v Register vpisane enote skupaj z video prikazi, sporočamo informacije in aktualne
dogodke, se nam je zdelo pomembno, da so najpomembnejše informacije dostopne tudi
v priročniku. Zato smo leta 2012 izdali Priročnik o nesnovni kulturni dediščini. Dve
leti kasneje smo v publikaciji Promocija nesnovne kulturne dediščine objavili prispevke
udeležencev že omenjenega mednarodnega srečanja. Letos (2015) pa je Koordinator izdal
42
