Page 43 - Gačnik, Aleš (ur.). UNESCO forum. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2015
P. 43
zagotavlja skupnostim in skupinam »občutek za identiteto in neprekinjenost« in
• da ni v neskladju z »obstoječimi mednarodnimi instrumenti za človekove pravice, z
zahtevami o medsebojnem spoštovanju med skupnostmi, skupinami in posamezniki
in s trajnostnim razvojem«.
Pri opisovanju dediščine se je potrebno izogniti pretirano tehničnim opisom, saj se morajo
države vlagateljice zavedati, da je razlaga dediščine namenjena bralcem brez predhodnega
poznavanja dediščine ali neposrednih z njo povezanih izkušenj.
Škofjeloški pasijon, foto Anja Jerin, 2015. Tradicionalno izdelovanje kranjske klobase,
foto: Petra Mrak, 2012.
Pomen skupnosti, skupin in posameznikov za ohranjanje
nesnovne kulturne dediščine
Pomembnost ohranjanja in varovanja nesnovne kulturne dediščine se kaže v njeni ra-
znolikosti in živosti. Slednja pa brez njenih nosilcev, ki so lahko skupine, skupnosti ali
posamezniki, ne bi obstajala, saj so le-ti ključni pri prenašanju znanj, veščin, praks in
predstavitev iz roda v rod. Pomembno je, da nosilci dediščine sami prepoznajo, defini-
rajo, ohranjajo in prenašajo dediščino na mlajše generacije. Povečevanje zavesti znotraj
skupnosti o vrednosti in funkciji njihove nesnovne kulturne dediščine lahko pomaga pri
ohranjanju in prenosu določenih elementov nesnovne kulturne dediščine. Prenos znanj
lahko poteka tako na mlajše generacije, kot tudi na vrstnike ter druge interesne skupine.
Bogata kulturna raznolikost nesnovne kulturne dediščine v Sloveniji se kaže predvsem
skozi različne šege in navade, izraze, znanja in veščine. Njeni nosilci se trudijo ohranjati
dediščino svojih prednikov, pri čemer sodelujejo z različnimi društvi, posamezniki in
strokovnimi institucijami. Zato je pomembno, da so nosilci dediščine tisti, ki povedo,
kaj je njihova nesnovna kulturna dediščina, katere so njene pojavne oblike in kakšna je
41
• da ni v neskladju z »obstoječimi mednarodnimi instrumenti za človekove pravice, z
zahtevami o medsebojnem spoštovanju med skupnostmi, skupinami in posamezniki
in s trajnostnim razvojem«.
Pri opisovanju dediščine se je potrebno izogniti pretirano tehničnim opisom, saj se morajo
države vlagateljice zavedati, da je razlaga dediščine namenjena bralcem brez predhodnega
poznavanja dediščine ali neposrednih z njo povezanih izkušenj.
Škofjeloški pasijon, foto Anja Jerin, 2015. Tradicionalno izdelovanje kranjske klobase,
foto: Petra Mrak, 2012.
Pomen skupnosti, skupin in posameznikov za ohranjanje
nesnovne kulturne dediščine
Pomembnost ohranjanja in varovanja nesnovne kulturne dediščine se kaže v njeni ra-
znolikosti in živosti. Slednja pa brez njenih nosilcev, ki so lahko skupine, skupnosti ali
posamezniki, ne bi obstajala, saj so le-ti ključni pri prenašanju znanj, veščin, praks in
predstavitev iz roda v rod. Pomembno je, da nosilci dediščine sami prepoznajo, defini-
rajo, ohranjajo in prenašajo dediščino na mlajše generacije. Povečevanje zavesti znotraj
skupnosti o vrednosti in funkciji njihove nesnovne kulturne dediščine lahko pomaga pri
ohranjanju in prenosu določenih elementov nesnovne kulturne dediščine. Prenos znanj
lahko poteka tako na mlajše generacije, kot tudi na vrstnike ter druge interesne skupine.
Bogata kulturna raznolikost nesnovne kulturne dediščine v Sloveniji se kaže predvsem
skozi različne šege in navade, izraze, znanja in veščine. Njeni nosilci se trudijo ohranjati
dediščino svojih prednikov, pri čemer sodelujejo z različnimi društvi, posamezniki in
strokovnimi institucijami. Zato je pomembno, da so nosilci dediščine tisti, ki povedo,
kaj je njihova nesnovna kulturna dediščina, katere so njene pojavne oblike in kakšna je
41
