Page 60 - Panjek, Aleksander. 2016. Krvavi poljub svobode: upor na galeji Loredani v Kopru in beg galjotov na Kras leta 1605. Založba Univerze na Primorskem, Založništvo tržaškega tiska, Koper - Trst
P. 60
krvavi poljub svobode
Druga večja skupina se je potem, ko je prispela na Kras, ponovno
spustila proti obali v Trst, kjer je verjetno pričakovala, da bo naletela na na-
klonjenost, saj se je tja v preteklih letih že zateklo nekaj ubeglih galjotov,
tudi z galeje Loredane, kot bomo še videli. A ne glede na to, kaj so si galjo-
ti obetali, so jih tu pričakali plena željni tržaški meščani in celo beneški ca-
pelletti, ki so uprizorili pravi lov na galjote. Gospod Dotto, ki je šel v Trst
in Devin po pomoč, je poročal, kako so Tržačani oplenili šestdeset galjotov
in jim zapovedali, naj takoj zapustijo Trst in njegovo ozemlje. Utemeljeno
je sklepati, da so dejansko zapustili Trst, kar so lahko uresničili le tako, da
so šli nazaj na Kras.
Dotto je poročal tudi, kako je slišal, da je velika skupina krenila proti
Karlovcu, medtem ko so ostale oplenili Tržačani in »kmetje iz tiste okolice«,
torej Kraševci (ho poi inteso che una troppa, ch‘era grossa, è tirata verso Car-
lestat, li altri sono stati svalisati da Triestini, et villani di quei contorni).4 Tudi
koprski podestat Hieronimo Loredan je poročal, da je druga skupina od tiste,
ki se je spustila v Trst, štela naj bi »morda sto« galjotov, odšla »v smeri Sen-
ja ali, kot pravijo drugi, v Karlovec«.5 Vse ostale razpoložljive informacije o
premikih galjotov v prvih dneh po begu omenjajo njihovo pot preko kraških
gospostev in dalje na Notranjsko, na primer preko Senožeč in Planine. Na tej
podlagi je mogoče sklepati, da se je glavnina galjotov (razen tistih, ki so se po-
dali v bližnjo Gorico) usmerila v zaledje, proč od meje, in sicer takoj, ko so
prispeli na Kras, ali zatem, ko so morali zapustiti Trst.
Oba ujeta galjota, ki sta v svojih zaslišanjih nekoliko natančneje opi-
sala svojo pot, to sta bila Simon Boscador iz Motovuna in Lorenzo Bolla-
netto iz Benetk, sta navedla, kako je večina galjotov prispela v Ljubljano.6
Tu so vodilni uporni galjoti, ki so imeli več denarja, »veliko tolarjev zamen-
jevali za zlato« (assai delli toleri che a Lubiana scambiavano per far ori). V
Ljubljani so se ubežniki »razkropili«, a vendarle razdelili v dve večji skupi-
ni. »Italijani« so se v Ljubljani nekoliko zadržali in nato »šli v eno smer«,
to je proti italijanskim deželam, »Slovani« pa so »šli v drugo smer«, proti
Zagrebu (a Lubiana si sparpagnassimo, et chi andò alla volta de Mantoa, et chi
d’Urbino /…/ i italiani si partiron andando da una parte, et i schiavoni anch’es-
si si partiron andando dall’altra /…/ li itialiani restorno a Lubiana, et li schia-
4 ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 59, Signor Giulio Dotto del q. signor cavalier Camillo Nobile
Padoano (Koper, 9. maj 1605).
5 AMSI, Dispacci del podestà di Capodistria29, str. 12, Loredan (5. maj 1605).
6 ASV, Avogaria – MCC, b. 4286, fasc. 4, Boscador Simeone fuggito dalla galera Loredana, f. 3v–4v,
Simon q. Mattio Boscador de Montona il mio mestier è di Calegaro(Motovun, 16. junij 1605); prav
tam, f. 24–25, Lorenzo Bollani (Oderzo, 29. julij 1606).
60
Druga večja skupina se je potem, ko je prispela na Kras, ponovno
spustila proti obali v Trst, kjer je verjetno pričakovala, da bo naletela na na-
klonjenost, saj se je tja v preteklih letih že zateklo nekaj ubeglih galjotov,
tudi z galeje Loredane, kot bomo še videli. A ne glede na to, kaj so si galjo-
ti obetali, so jih tu pričakali plena željni tržaški meščani in celo beneški ca-
pelletti, ki so uprizorili pravi lov na galjote. Gospod Dotto, ki je šel v Trst
in Devin po pomoč, je poročal, kako so Tržačani oplenili šestdeset galjotov
in jim zapovedali, naj takoj zapustijo Trst in njegovo ozemlje. Utemeljeno
je sklepati, da so dejansko zapustili Trst, kar so lahko uresničili le tako, da
so šli nazaj na Kras.
Dotto je poročal tudi, kako je slišal, da je velika skupina krenila proti
Karlovcu, medtem ko so ostale oplenili Tržačani in »kmetje iz tiste okolice«,
torej Kraševci (ho poi inteso che una troppa, ch‘era grossa, è tirata verso Car-
lestat, li altri sono stati svalisati da Triestini, et villani di quei contorni).4 Tudi
koprski podestat Hieronimo Loredan je poročal, da je druga skupina od tiste,
ki se je spustila v Trst, štela naj bi »morda sto« galjotov, odšla »v smeri Sen-
ja ali, kot pravijo drugi, v Karlovec«.5 Vse ostale razpoložljive informacije o
premikih galjotov v prvih dneh po begu omenjajo njihovo pot preko kraških
gospostev in dalje na Notranjsko, na primer preko Senožeč in Planine. Na tej
podlagi je mogoče sklepati, da se je glavnina galjotov (razen tistih, ki so se po-
dali v bližnjo Gorico) usmerila v zaledje, proč od meje, in sicer takoj, ko so
prispeli na Kras, ali zatem, ko so morali zapustiti Trst.
Oba ujeta galjota, ki sta v svojih zaslišanjih nekoliko natančneje opi-
sala svojo pot, to sta bila Simon Boscador iz Motovuna in Lorenzo Bolla-
netto iz Benetk, sta navedla, kako je večina galjotov prispela v Ljubljano.6
Tu so vodilni uporni galjoti, ki so imeli več denarja, »veliko tolarjev zamen-
jevali za zlato« (assai delli toleri che a Lubiana scambiavano per far ori). V
Ljubljani so se ubežniki »razkropili«, a vendarle razdelili v dve večji skupi-
ni. »Italijani« so se v Ljubljani nekoliko zadržali in nato »šli v eno smer«,
to je proti italijanskim deželam, »Slovani« pa so »šli v drugo smer«, proti
Zagrebu (a Lubiana si sparpagnassimo, et chi andò alla volta de Mantoa, et chi
d’Urbino /…/ i italiani si partiron andando da una parte, et i schiavoni anch’es-
si si partiron andando dall’altra /…/ li itialiani restorno a Lubiana, et li schia-
4 ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 59, Signor Giulio Dotto del q. signor cavalier Camillo Nobile
Padoano (Koper, 9. maj 1605).
5 AMSI, Dispacci del podestà di Capodistria29, str. 12, Loredan (5. maj 1605).
6 ASV, Avogaria – MCC, b. 4286, fasc. 4, Boscador Simeone fuggito dalla galera Loredana, f. 3v–4v,
Simon q. Mattio Boscador de Montona il mio mestier è di Calegaro(Motovun, 16. junij 1605); prav
tam, f. 24–25, Lorenzo Bollani (Oderzo, 29. julij 1606).
60
