Page 63 - Panjek, Aleksander. 2016. Krvavi poljub svobode: upor na galeji Loredani v Kopru in beg galjotov na Kras leta 1605. Založba Univerze na Primorskem, Založništvo tržaškega tiska, Koper - Trst
P. 63
poti in cilji galjotov
ubežnikov z galeje Loredane s strani Benečanov ujet že sredi junija 1605.12
Če za njega lahko le ugibamo, ali se je vrnil po isti poti nazaj ali pa je mor-
da prispel preko kvarnerskega območja, je Lorenzo Bollani povedal nekoliko
več. V Zagrebu se je zadržal dalj časa, nazaj v italijanske dežele pa se je vrnil
preko Reke, kjer se je vkrcal in preplul Jadran. Njegova prva postaja na itali-
janskem polotoku je bilo romarsko Marijino svetišče v Loretu, naslednji pa
Cervia in nato Padova, od koder je prispel v okolico Oderza, kjer je bil v kraju
Candole ujet šele julija 1606, več kot leto dni po uporu.13
Podobno kot v Ljubljani, so se verjetno tudi v Zagrebu galjoti postopo-
ma razkropili; nekateri so tam ostali kratek čas, drugi so se zadržali dlje. Tudi
na podlagi pričevanja Lorenza Bollanija, da naj bi se vodja upora poročil v Va-
raždinu, lahko ugibamo tudi, da se je kdo ustavil v notranjosti Hrvaške in se
na primer pridružil kateri od skupnosti v vojni krajini. Že omenjena poročila
beneških opazovalcev in upraviteljev, da naj bi večja skupina galjotov odšla v
smeri Karlovca, bi lahko potrjevala to domnevo.
A do Karlovca, predvsem pa do Senja, ki se tudi omenja kot cilj bega, ni
bilo mogoče priti le preko Ljubljane (in Zagreba), temveč tudi neposredno iz
tržaškega zaledja in Krasa v smeri Reke in Kvarnerja, na primer preko Prema
in Ilirske Bistrice. Prem je beneški kapetan v Rašporju Marc‘Antonio Erizzo
dejansko omenil kot gospostvo, preko katerega je šla skupina galjotov.14 Tako
pot potrjuje tudi pričevanje gospe po imenu Fiametta de Vettor Fasuol iz Be-
netk, ki je pričala, kako jo je v Bakarju nagovoril moški po imenu Ivan (Zu-
ane), ki je hotel podkovati konja in se mu je zelo mudilo. Povedal ji je, da je z
oropane beneške galeje in da mora bežati, saj je bil sam »iznajditelj« upora,
ter dejal, da ga je na galejo obsodil vojvoda Mantove (kar ustreza vodilnemu
uporniku Ivanu iz Bosne) »zaradi ljubezni do neke ženske in da je odločen,
da hoče lepo živeti ali raje umreti« (condannato in galia per amor di una don-
na, et che l‘era risoluto vuoler, o ben vivere o morire).15 Če verjamemo temu pri-
čevanju, ta pot kaže na namero, da bi se pridružil uskokom v Senju. Glede na
to, da je bilo med vodji upora na galeji več uskokov, med katere je sodil tudi
Ivan, je taka interpretacija prepričljiva in tudi predvidljiva, ker je bilo med us-
12 ASV, Avogaria – MCC, b. 4286, fasc. 4, Boscador Simeone fuggito dalla galera Loredana, f. 3–4, Simon q.
Mattio Boscador de Montona il mio mestier è di Calegaro (Motovun, 16. junij 1605).
13 ASV, Avogaria – MCC, b. 4286, fasc. 4, Boscador Simeone fuggito dalla galera Loredana, f. 19, Zuane Bol-
lani (Oderzo, 28. julij 1606); prav tam, f. 24–25, Lorenzo Bollani (Oderzo, 29. julij 1606); ASV, Avoga-
ria – MCC, b. 4286, fasc. 5, f. 24–25, Lorenzo Bollani (Benetke, 2. avgust 1623).
14 AMSI, Dispacci del capitano di Raspo, str. 262–263.
15 ASV, Avogaria – MCC, b. 4286, fasc. 5, f. 13, Madonna Fiametta de Vettor Fasuol da Venetia (Benetke,
20. februar 1622).
63
ubežnikov z galeje Loredane s strani Benečanov ujet že sredi junija 1605.12
Če za njega lahko le ugibamo, ali se je vrnil po isti poti nazaj ali pa je mor-
da prispel preko kvarnerskega območja, je Lorenzo Bollani povedal nekoliko
več. V Zagrebu se je zadržal dalj časa, nazaj v italijanske dežele pa se je vrnil
preko Reke, kjer se je vkrcal in preplul Jadran. Njegova prva postaja na itali-
janskem polotoku je bilo romarsko Marijino svetišče v Loretu, naslednji pa
Cervia in nato Padova, od koder je prispel v okolico Oderza, kjer je bil v kraju
Candole ujet šele julija 1606, več kot leto dni po uporu.13
Podobno kot v Ljubljani, so se verjetno tudi v Zagrebu galjoti postopo-
ma razkropili; nekateri so tam ostali kratek čas, drugi so se zadržali dlje. Tudi
na podlagi pričevanja Lorenza Bollanija, da naj bi se vodja upora poročil v Va-
raždinu, lahko ugibamo tudi, da se je kdo ustavil v notranjosti Hrvaške in se
na primer pridružil kateri od skupnosti v vojni krajini. Že omenjena poročila
beneških opazovalcev in upraviteljev, da naj bi večja skupina galjotov odšla v
smeri Karlovca, bi lahko potrjevala to domnevo.
A do Karlovca, predvsem pa do Senja, ki se tudi omenja kot cilj bega, ni
bilo mogoče priti le preko Ljubljane (in Zagreba), temveč tudi neposredno iz
tržaškega zaledja in Krasa v smeri Reke in Kvarnerja, na primer preko Prema
in Ilirske Bistrice. Prem je beneški kapetan v Rašporju Marc‘Antonio Erizzo
dejansko omenil kot gospostvo, preko katerega je šla skupina galjotov.14 Tako
pot potrjuje tudi pričevanje gospe po imenu Fiametta de Vettor Fasuol iz Be-
netk, ki je pričala, kako jo je v Bakarju nagovoril moški po imenu Ivan (Zu-
ane), ki je hotel podkovati konja in se mu je zelo mudilo. Povedal ji je, da je z
oropane beneške galeje in da mora bežati, saj je bil sam »iznajditelj« upora,
ter dejal, da ga je na galejo obsodil vojvoda Mantove (kar ustreza vodilnemu
uporniku Ivanu iz Bosne) »zaradi ljubezni do neke ženske in da je odločen,
da hoče lepo živeti ali raje umreti« (condannato in galia per amor di una don-
na, et che l‘era risoluto vuoler, o ben vivere o morire).15 Če verjamemo temu pri-
čevanju, ta pot kaže na namero, da bi se pridružil uskokom v Senju. Glede na
to, da je bilo med vodji upora na galeji več uskokov, med katere je sodil tudi
Ivan, je taka interpretacija prepričljiva in tudi predvidljiva, ker je bilo med us-
12 ASV, Avogaria – MCC, b. 4286, fasc. 4, Boscador Simeone fuggito dalla galera Loredana, f. 3–4, Simon q.
Mattio Boscador de Montona il mio mestier è di Calegaro (Motovun, 16. junij 1605).
13 ASV, Avogaria – MCC, b. 4286, fasc. 4, Boscador Simeone fuggito dalla galera Loredana, f. 19, Zuane Bol-
lani (Oderzo, 28. julij 1606); prav tam, f. 24–25, Lorenzo Bollani (Oderzo, 29. julij 1606); ASV, Avoga-
ria – MCC, b. 4286, fasc. 5, f. 24–25, Lorenzo Bollani (Benetke, 2. avgust 1623).
14 AMSI, Dispacci del capitano di Raspo, str. 262–263.
15 ASV, Avogaria – MCC, b. 4286, fasc. 5, f. 13, Madonna Fiametta de Vettor Fasuol da Venetia (Benetke,
20. februar 1622).
63
