Page 57 - Panjek, Aleksander. 2016. Krvavi poljub svobode: upor na galeji Loredani v Kopru in beg galjotov na Kras leta 1605. Založba Univerze na Primorskem, Založništvo tržaškega tiska, Koper - Trst
P. 57
i in cilji
galjotov
Kljub temu, da so se galjoti kmalu po prihodu na Kras razdelili in
razkropili tudi v manjše skupine, je mogoče vsaj v glavnih potezah ori-
sati različne smeri, ki so jih ubrali. Kraševci so pričali o tem, kako so
jih galjoti spraševali za pot do Gorice in obenem iskali koga, ki bi govoril ita-
lijansko. Prebivalci Zgonika in Saleža so nekatere usmerili proti vasi Veliki
Dol, drugi so nadaljevali v smeri Repna in nato Skopega. Sklepati je mogo-
če, da so se po različnih poteh podali čez Kras v Gorico. Dejansko je skupi-
na galjotov, po pričevanju enega od njih, v Gorico prispela 4. maja zjutraj, to-
rej drugi dan po begu, zaslišanja pa so se začela že naslednjega dne. Za to smer
bega se je odločilo večje število galjotov, ki so bili še decembra 1605, torej se-
dem mesecev kasneje, zaprti na goriškem gradu. Na podlagi ubrane smeri in
navedb o jeziku je mogoče tudi sklepati, da so bili ti po poreklu iz italijanskih
dežel. Odtod sta nenazadnje izhajala tudi oba galjota, zaprta na goriškem gra-
du in zaslišana v okviru devinskih procesov, in sicer Giulio Cesare Pozanis iz
vojvodine Parme in Cesare iz Padove.1 Gorico kot smer bega naj bi omenjal
tudi beneški kapetan v Rašporju.2 O tej smeri nadalje priča primer galjota, ki
so ga v Devinu prijeli že na dan bega, kot je poročal Giulio Dotto – to je bil
Geronimo Oriol iz Benetk.3
1 AST, ATTA, b. 200/1, fasc. 4a, f. 20v–22, Cesare di Padua, et mio padre si chiama Alessandro da Fosson
(Devin, 9. december 1605), in prav tam, f. 34, Cesare de Padoa (Gorica, 8. maj 1605); prav tam, f. 31–
33v, Giulio Cesare Pozanis de Sesia del stato del Duca di Parma (Gorica, 6. maj 1605).
2 ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 23, Domenego Paris, scrivan della galia Loredana (Koper, 6.
maj 1605): Ho inteso che il signor general da Raspo haveva scritto, che molti era andati alla volta de Goritia,
altri alla volta de Segna, chi qua chi la in paesi arciducali.
3 ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 58v, Signor Giulio Dotto del q. signor cavalier Camillo Nobile
Padoano (Koper, 9. maj 1605).
poti in cilji galjotov 57
galjotov
Kljub temu, da so se galjoti kmalu po prihodu na Kras razdelili in
razkropili tudi v manjše skupine, je mogoče vsaj v glavnih potezah ori-
sati različne smeri, ki so jih ubrali. Kraševci so pričali o tem, kako so
jih galjoti spraševali za pot do Gorice in obenem iskali koga, ki bi govoril ita-
lijansko. Prebivalci Zgonika in Saleža so nekatere usmerili proti vasi Veliki
Dol, drugi so nadaljevali v smeri Repna in nato Skopega. Sklepati je mogo-
če, da so se po različnih poteh podali čez Kras v Gorico. Dejansko je skupi-
na galjotov, po pričevanju enega od njih, v Gorico prispela 4. maja zjutraj, to-
rej drugi dan po begu, zaslišanja pa so se začela že naslednjega dne. Za to smer
bega se je odločilo večje število galjotov, ki so bili še decembra 1605, torej se-
dem mesecev kasneje, zaprti na goriškem gradu. Na podlagi ubrane smeri in
navedb o jeziku je mogoče tudi sklepati, da so bili ti po poreklu iz italijanskih
dežel. Odtod sta nenazadnje izhajala tudi oba galjota, zaprta na goriškem gra-
du in zaslišana v okviru devinskih procesov, in sicer Giulio Cesare Pozanis iz
vojvodine Parme in Cesare iz Padove.1 Gorico kot smer bega naj bi omenjal
tudi beneški kapetan v Rašporju.2 O tej smeri nadalje priča primer galjota, ki
so ga v Devinu prijeli že na dan bega, kot je poročal Giulio Dotto – to je bil
Geronimo Oriol iz Benetk.3
1 AST, ATTA, b. 200/1, fasc. 4a, f. 20v–22, Cesare di Padua, et mio padre si chiama Alessandro da Fosson
(Devin, 9. december 1605), in prav tam, f. 34, Cesare de Padoa (Gorica, 8. maj 1605); prav tam, f. 31–
33v, Giulio Cesare Pozanis de Sesia del stato del Duca di Parma (Gorica, 6. maj 1605).
2 ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 23, Domenego Paris, scrivan della galia Loredana (Koper, 6.
maj 1605): Ho inteso che il signor general da Raspo haveva scritto, che molti era andati alla volta de Goritia,
altri alla volta de Segna, chi qua chi la in paesi arciducali.
3 ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 58v, Signor Giulio Dotto del q. signor cavalier Camillo Nobile
Padoano (Koper, 9. maj 1605).
poti in cilji galjotov 57