Page 9 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević, 2016. Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 9
Uvod
Politike na področju visokega šolstva se 'barvajo' v nove odtenke, hkrati
pa se ob tem odpira cela vrsta vprašanj s področij ekonomije, managemen-
ta, marketinga, ideologije, politike in drugih povezanih ved. Management
je postal prevladujoča ideologija, značilnost sodobne družbe in ne nazad-
nje tehnika, metoda za obvladovanje ljudi, organizacij, družbenih skupin
(Kuzmanić 2008; Gruban 2010). Management, kot ga poznajo organizaci-
je, se je 'razširil' tudi na področje nepridobitnih, javnih zavodov (Hoyle in
Wallace 2007). Če Tavčar (2005) meni, da v tem ni nič 'slabega', da so or-
ganizacije med seboj sorodne po mnogih značilnostih in je ena izmed raz-
likovalnih značilnosti pridobitna narava organizacije, potem ni nobenih
težav in vprašanj okrog 'širitve' managementa kot spretnosti, tehnike, ve-
ščine na področje javnega šolstva. Ne nazadnje je neoliberalna ideologija na
ekonomskem področju vplivala na razumevanje izobraževanja, vloge uni-
verze in drugih deležnikov za razvoj družbe in posameznikov ter razume-
vanje znanja kot zasebne dobrine, management pridobitnih organizacij pa
na vodenje in upravljanje takih organizacij (glej Friedman 2007).
Vendar pa ni tako preprosto sprejeti dejstvo, da je pač neoliberalna ide-
ologija vstopila relativno enostavno in tudi z navdušenjem v visokošolski
svet. Od idej o družbi znanaj in s tem povezanih ne samo raziskav ampak
tudi evropskih politik, do strategije pametne specializacije in do absurda
pripeljane tekme za raziskovalna sredstva smo se v zadnjih 20 letih znašli
v vrtincu marketizacijskih procesov. V želji, hotenju in potrebi po večji av-
tonomiji visokega šolstva smo hkrati izgubljali njenega spremljevalca – od-
govornost. V želji po razvoju smo bili pripravljeni odpovedati se razpravi o
smiselnosti in strateških pogledih na razvoj visokega šolstva. In, ne nazad-
Politike na področju visokega šolstva se 'barvajo' v nove odtenke, hkrati
pa se ob tem odpira cela vrsta vprašanj s področij ekonomije, managemen-
ta, marketinga, ideologije, politike in drugih povezanih ved. Management
je postal prevladujoča ideologija, značilnost sodobne družbe in ne nazad-
nje tehnika, metoda za obvladovanje ljudi, organizacij, družbenih skupin
(Kuzmanić 2008; Gruban 2010). Management, kot ga poznajo organizaci-
je, se je 'razširil' tudi na področje nepridobitnih, javnih zavodov (Hoyle in
Wallace 2007). Če Tavčar (2005) meni, da v tem ni nič 'slabega', da so or-
ganizacije med seboj sorodne po mnogih značilnostih in je ena izmed raz-
likovalnih značilnosti pridobitna narava organizacije, potem ni nobenih
težav in vprašanj okrog 'širitve' managementa kot spretnosti, tehnike, ve-
ščine na področje javnega šolstva. Ne nazadnje je neoliberalna ideologija na
ekonomskem področju vplivala na razumevanje izobraževanja, vloge uni-
verze in drugih deležnikov za razvoj družbe in posameznikov ter razume-
vanje znanja kot zasebne dobrine, management pridobitnih organizacij pa
na vodenje in upravljanje takih organizacij (glej Friedman 2007).
Vendar pa ni tako preprosto sprejeti dejstvo, da je pač neoliberalna ide-
ologija vstopila relativno enostavno in tudi z navdušenjem v visokošolski
svet. Od idej o družbi znanaj in s tem povezanih ne samo raziskav ampak
tudi evropskih politik, do strategije pametne specializacije in do absurda
pripeljane tekme za raziskovalna sredstva smo se v zadnjih 20 letih znašli
v vrtincu marketizacijskih procesov. V želji, hotenju in potrebi po večji av-
tonomiji visokega šolstva smo hkrati izgubljali njenega spremljevalca – od-
govornost. V želji po razvoju smo bili pripravljeni odpovedati se razpravi o
smiselnosti in strateških pogledih na razvoj visokega šolstva. In, ne nazad-
