Page 10 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević, 2016. Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 10
Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke
nje, v želji po hitrih spremembah nismo zmogli narediti tudi manjših spre-
memb. V javnem diskurzu je polno razprav o kakovosti; leta 2010 je bila us-
tanovljena Nacionalna agencija za kakovost v visokem šolstvu, v obliki in z
nameni, kot jih ima še danes. Paradoksalno pa se je kakovost izgubila v bi-
rokraciji, saj je z naraščanjem števila študijskih programov komisija le s te-
žavo opravljala svoje delo, pregledi in podeljevanje akreditacij pa so izkazo-
vali tudi izkrivljeno podobo realnosti.
Kakovost, povezana z zaposljivostjo mladih diplomantov in s potre-
bami trga dela se je ujela v zanke, iz katerih se bo v praksi pravzaprav tež-
ko izviti. Neoliberalni, marketizacijski diskurz v visokem šolstvu namreč
postavlja in interpretira izobraževanje kot storitev, ki jo je potrebno hitro,
učinkovito in ekonomično spreminjati glede na povprašenje na trgu. To bi
v praksi pomenilo spreminjaje študijskih programov tako, kot to pričaku-
10 jejo zaposlovalci, potencialni študenti in drugi deležniki. Ali je to res nara-
va visokega šolstva, ali je to res narava tega, kar je bilo v zgodovini poime-
novano kot 'univerzum', pa je vprašljivo.
Dolenčeva (2006) omenja demografske trende, povečano participaci-
jo mladih v visokem šolstvu, pomanjkanje finančnih sredstev, povezano
s spremembo doktrine ekonomske politike ter politične cilje ustvarjanja
konkurenčne znanjske družbe kot ključne dejavnike, ki so potisnili poli-
tiko visokega šolstva na politični zemljevid in odprli pot reformam. Po-
leg vseh omenjenih dejavnikov pa je treba izpostaviti še javno mnenje, ki je
postavlo skozi dnevne objave v različnih medijih pomemben sooblikova-
lec popularnega ideološkega diskurza. Tako se mnoge razprave o visokem
šolstvu gibljejo v nejasnem območju med popularnim ideološko obarva-
nim javnim diskurzom in kritičnimi znanstvenimi diskurzivnimi praksa-
mi. Ločevanje javnega in kritičnega znanstvenega diskurza je nujno, ven-
dar postaja v praksi tudi vedno težje. Pričujoča monografija je namenjena
dekonstrukciji marketizacijskega diskurza v visokem šolstvu skozi analizo
člankov v dnevnem časopisju.
Da pa bi lahko verodostojno predstavili specifičnost izbranega proble-
ma dekonstrukcije marketizacije visokega šolstva, je potrebno najprej ori-
sati zgodovinski kontekst sprememb v visokošolskem okolju. Ob tem se
zavedamo, da je omenjeno področje preloma tradicije v visokem šolstvu
preobsežno, da bi ga lahko celovito zajeli. Humboldtov tip univerze v duhu
razsvetljenstva je prevladoval 200 let, predstavljal je bistvo nacionalnega iz-
obraževanja (nem. Bildung), ki je seveda ob vsakršnem reorganiziranju v
nevarnosti. Seveda se tudi akademski svet zaveda dejstva, da ni možen po-
vratek k stopnjam financiranja visokega šolstva iz časov hladne vojne in
trde mednacionalne konkurence (Hovey 1999). Kwiek (2003a, 2003b) pou-
nje, v želji po hitrih spremembah nismo zmogli narediti tudi manjših spre-
memb. V javnem diskurzu je polno razprav o kakovosti; leta 2010 je bila us-
tanovljena Nacionalna agencija za kakovost v visokem šolstvu, v obliki in z
nameni, kot jih ima še danes. Paradoksalno pa se je kakovost izgubila v bi-
rokraciji, saj je z naraščanjem števila študijskih programov komisija le s te-
žavo opravljala svoje delo, pregledi in podeljevanje akreditacij pa so izkazo-
vali tudi izkrivljeno podobo realnosti.
Kakovost, povezana z zaposljivostjo mladih diplomantov in s potre-
bami trga dela se je ujela v zanke, iz katerih se bo v praksi pravzaprav tež-
ko izviti. Neoliberalni, marketizacijski diskurz v visokem šolstvu namreč
postavlja in interpretira izobraževanje kot storitev, ki jo je potrebno hitro,
učinkovito in ekonomično spreminjati glede na povprašenje na trgu. To bi
v praksi pomenilo spreminjaje študijskih programov tako, kot to pričaku-
10 jejo zaposlovalci, potencialni študenti in drugi deležniki. Ali je to res nara-
va visokega šolstva, ali je to res narava tega, kar je bilo v zgodovini poime-
novano kot 'univerzum', pa je vprašljivo.
Dolenčeva (2006) omenja demografske trende, povečano participaci-
jo mladih v visokem šolstvu, pomanjkanje finančnih sredstev, povezano
s spremembo doktrine ekonomske politike ter politične cilje ustvarjanja
konkurenčne znanjske družbe kot ključne dejavnike, ki so potisnili poli-
tiko visokega šolstva na politični zemljevid in odprli pot reformam. Po-
leg vseh omenjenih dejavnikov pa je treba izpostaviti še javno mnenje, ki je
postavlo skozi dnevne objave v različnih medijih pomemben sooblikova-
lec popularnega ideološkega diskurza. Tako se mnoge razprave o visokem
šolstvu gibljejo v nejasnem območju med popularnim ideološko obarva-
nim javnim diskurzom in kritičnimi znanstvenimi diskurzivnimi praksa-
mi. Ločevanje javnega in kritičnega znanstvenega diskurza je nujno, ven-
dar postaja v praksi tudi vedno težje. Pričujoča monografija je namenjena
dekonstrukciji marketizacijskega diskurza v visokem šolstvu skozi analizo
člankov v dnevnem časopisju.
Da pa bi lahko verodostojno predstavili specifičnost izbranega proble-
ma dekonstrukcije marketizacije visokega šolstva, je potrebno najprej ori-
sati zgodovinski kontekst sprememb v visokošolskem okolju. Ob tem se
zavedamo, da je omenjeno področje preloma tradicije v visokem šolstvu
preobsežno, da bi ga lahko celovito zajeli. Humboldtov tip univerze v duhu
razsvetljenstva je prevladoval 200 let, predstavljal je bistvo nacionalnega iz-
obraževanja (nem. Bildung), ki je seveda ob vsakršnem reorganiziranju v
nevarnosti. Seveda se tudi akademski svet zaveda dejstva, da ni možen po-
vratek k stopnjam financiranja visokega šolstva iz časov hladne vojne in
trde mednacionalne konkurence (Hovey 1999). Kwiek (2003a, 2003b) pou-
