Page 153 - Gričar, Sergej, in Štefan Bojnec, 2016. Aplikacija metodologije časovnih serij na primeru turističnih cen. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 153
Robustnost modelov postavljenih s hipotezami 153
je 14,8 % variance spremenljivk domače inflacije, inflacije v evro območju
in cene nafte. Tretja komponenta nam pojasni 13,1 % variance preučevane-
ga modela. Komponenta je bipolarna. Zadnja, četrta komponenta je stro-
škovna komponenta in pojasni 10,3 % celotne variance modela. Na splošno
prvi štirje dejavniki pojasnijo skoraj 65 % variance cen v gostinstvu. Ocene
uteži smo skušali oceniti s poševno in pravokotno rotacijo faktorjev. Oce-
ne uteži ob uporabljeni rotaciji faktorjev se niso bistveno razlikovale od
ocen uteži brez uporabljene rotacije s pomočjo ponovljene metode glavnih
komponent.
Značilno za storitve v turizmu je, da so povezane z gibanji cen v gostin-
stvu v evro območju (ICGSEA) ter z izvozom in uvozom storitev (turisti,
ICS) (Krušec 2007). To je naša prva komponenta v ponovljeni metodi glav-
nih komponent in pojasnjuje skoraj 27 % variance časovne serije.
Naslednja, druga značilnost prve komponente prikazuje povpraševa-
nje po storitvah v gostinstvu (K2). Oba faktorja sta povezana s cenami v go-
stinstvu in zato tudi z inflacijo v tem sektorju. Tretji dejavnik se nanaša na
potrošnika in njegovo razpoloženje, saj se nanaša na tokove storitev (priho-
di domačih in tujih turistov). Prvo komponento lahko poimenujemo pov-
praševanje po gostinskih storitvah. Komponenta nam potrdi hipotezo 2 in
4 v delu, ki pravi, da je povpraševanje turistov po gostinskih storitvah sta-
tistično značilno in pozitivno. Prav tako nam komponenta ena potrdi hi-
potezo 3 v delu, ki pravi, da so cene gostinskih storitev pozitivno poveza-
ne s stroški storitev.
Podatek o inflaciji, lahko razlagamo na naslednji način. Za merjeno in-
flacijo je prvi dejavnik, ki pojasnjuje večji del variance inflacije, povezan z
raziskavo informacij o potrošniških navadah in izvozu, kot tudi z denar-
nim in zunanjim gibanjem (ICŽPEA). Drugi dejavnik so domače raziska-
ve (ICŽP), tretji dejavnik so tuji cenovni pritiski (ICN) in četrti dejavnik
so splošna cenovna pričakovanja (K1) (Krušec 2007). Zato lahko drugo
komponento imenujemo kot skupni trend in šok domačega in tujega makro-
ekonomskega okolja. Skupni trend zajema gibanje statistično značilnih fak-
torjev ICŽP, ICŽPEA, ICN in K1. Komponenta nam potrdi hipoteze 1,
3 in 4. Komponenta dva potrdi hipotezo 1 v delu, ki pravi, da so cene go-
stinskih storitev statistično značilno in pozitivno povezane s splošno rav-
njo cen v RS in v območju evra ter hipotezo 3 v delu, ki pravi, da so cene go-
stinskih storitev pozitivno povezane s stroški nabave nafte.
je 14,8 % variance spremenljivk domače inflacije, inflacije v evro območju
in cene nafte. Tretja komponenta nam pojasni 13,1 % variance preučevane-
ga modela. Komponenta je bipolarna. Zadnja, četrta komponenta je stro-
škovna komponenta in pojasni 10,3 % celotne variance modela. Na splošno
prvi štirje dejavniki pojasnijo skoraj 65 % variance cen v gostinstvu. Ocene
uteži smo skušali oceniti s poševno in pravokotno rotacijo faktorjev. Oce-
ne uteži ob uporabljeni rotaciji faktorjev se niso bistveno razlikovale od
ocen uteži brez uporabljene rotacije s pomočjo ponovljene metode glavnih
komponent.
Značilno za storitve v turizmu je, da so povezane z gibanji cen v gostin-
stvu v evro območju (ICGSEA) ter z izvozom in uvozom storitev (turisti,
ICS) (Krušec 2007). To je naša prva komponenta v ponovljeni metodi glav-
nih komponent in pojasnjuje skoraj 27 % variance časovne serije.
Naslednja, druga značilnost prve komponente prikazuje povpraševa-
nje po storitvah v gostinstvu (K2). Oba faktorja sta povezana s cenami v go-
stinstvu in zato tudi z inflacijo v tem sektorju. Tretji dejavnik se nanaša na
potrošnika in njegovo razpoloženje, saj se nanaša na tokove storitev (priho-
di domačih in tujih turistov). Prvo komponento lahko poimenujemo pov-
praševanje po gostinskih storitvah. Komponenta nam potrdi hipotezo 2 in
4 v delu, ki pravi, da je povpraševanje turistov po gostinskih storitvah sta-
tistično značilno in pozitivno. Prav tako nam komponenta ena potrdi hi-
potezo 3 v delu, ki pravi, da so cene gostinskih storitev pozitivno poveza-
ne s stroški storitev.
Podatek o inflaciji, lahko razlagamo na naslednji način. Za merjeno in-
flacijo je prvi dejavnik, ki pojasnjuje večji del variance inflacije, povezan z
raziskavo informacij o potrošniških navadah in izvozu, kot tudi z denar-
nim in zunanjim gibanjem (ICŽPEA). Drugi dejavnik so domače raziska-
ve (ICŽP), tretji dejavnik so tuji cenovni pritiski (ICN) in četrti dejavnik
so splošna cenovna pričakovanja (K1) (Krušec 2007). Zato lahko drugo
komponento imenujemo kot skupni trend in šok domačega in tujega makro-
ekonomskega okolja. Skupni trend zajema gibanje statistično značilnih fak-
torjev ICŽP, ICŽPEA, ICN in K1. Komponenta nam potrdi hipoteze 1,
3 in 4. Komponenta dva potrdi hipotezo 1 v delu, ki pravi, da so cene go-
stinskih storitev statistično značilno in pozitivno povezane s splošno rav-
njo cen v RS in v območju evra ter hipotezo 3 v delu, ki pravi, da so cene go-
stinskih storitev pozitivno povezane s stroški nabave nafte.
