Page 10 - Jere Jakulin, Tadeja, 2016. Kvalitativno modeliranje kompleksnih sistemov v turizmu. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 10
Kvalitativno modeliranje kompleksnih sistemov v turizmu
tovnega trga, vendar pa turbulenca le-tega zahteva hitro reagiranje in fle-
ksibilnost. Problemi so mehko definirani, pojavi negotovi. Celostna obrav-
nava problemov je zahteva današnjega časa, iz česar sledi, da je celostna
metodologija pristopa k tovrstnim problemom toliko nujnejša (Koizumi
1992; Kljajić 1994). Obstaja vrsta različnih metodologij in metod, ki skuša-
jo obvladovati mehko strukturirane probleme; v pričujočem delu jih bomo
kritično analizirali, ovrednotili ter najprimerneje aplicirali na model ra-
zvoja turizma v Sloveniji. Metodologija sistemske dinamike in »sistemsko
mišljenje (angl. system thinking) sta postala v 90-tih letih primerno orodje
za obravnavanje menedžmenta kompleksnih sistemov. Ti orodji sta se uve-
ljavljali najprej na področju učenja in treninga v obliki raznih računalni-
ških managerskih iger, kasneje pa tudi kot orodji za pomoč pri sprejemanju
odločitev ter kompleksnih turističnih (re)inženiringih. (Forrester 1994).
10 V zadnjem času pa so v ospredju predvsem kvalitativne metode in modeli,
tudi »jezik« profesionalcev, s katerim opisujemo kompleksne soodvisno-
sti (Senge 1994).
S pojmom kompleksen sistem mislimo na sistem, pri katerem nastopa-
jo zapleteni odnosi med njegovim elementi, pri čemer jih pogosto niti ne
moremo definirati, obnašanje sistema kot celote pa težko predvidevamo.
Tu ne gre za fizično maso ali volumen sistema, temveč za njegovo struktu-
ro. Kriterij kompleksnosti v literaturi ni jasno definiran, vendar intuitivno
s tem pojmom razumemo pojav, ki ima za dosego zastavljenega cilja veli-
ko število različnih podsistemov, med seboj povezanih v celoto, kjer je vsak
podsistem lahko že zapleten sistem zase. Ponavadi so odnosi vsebinsko raz-
lični in različno determinirani. Odprti sistemi, torej tisti, ki izmenjujejo
energijo, material in informacijo z okoljem in se gibljejo pod vplivom zuna-
njih ter notranjih vplivov, z metodološkega vidika sodijo v zapletene siste-
me. Ko gre za organizacijske sisteme v procesu modeliranja, je težko razme-
jiti interese subjekta od objektivnih interesov modeliranja. S tega stališča
so kompleksni turistični sistemi kompleksni odprti sistemi. Biološki siste-
mi so tudi kompleksni odprti sistemi, vendar so odnosi med elementi bio-
kemične, elektromagnetne in informacijske narave, za katere veljajo narav-
ni zakoni.
V monografiji bodo v namen razvoja kvalitativnega modela sistema
uporabljene metode sistemskega pristopa in sistemske dinamike.Mode-
li sistemske dinamike so na eni strani enostavni in kot taki lahko služijo
zgolj za prikazovanje delovanja najosnovnejših medsebojnih vplivov posa-
meznih spremenljivk. Taki modeli so samo sredstvo komuniciranja – jezik,
ki opisuje medsebojne odvisnosti. Na drugi strani so kompleksnejši mode-
li, ki bi verodostojno modelirali realnost, preobsežni, težko pregledni, nji-
tovnega trga, vendar pa turbulenca le-tega zahteva hitro reagiranje in fle-
ksibilnost. Problemi so mehko definirani, pojavi negotovi. Celostna obrav-
nava problemov je zahteva današnjega časa, iz česar sledi, da je celostna
metodologija pristopa k tovrstnim problemom toliko nujnejša (Koizumi
1992; Kljajić 1994). Obstaja vrsta različnih metodologij in metod, ki skuša-
jo obvladovati mehko strukturirane probleme; v pričujočem delu jih bomo
kritično analizirali, ovrednotili ter najprimerneje aplicirali na model ra-
zvoja turizma v Sloveniji. Metodologija sistemske dinamike in »sistemsko
mišljenje (angl. system thinking) sta postala v 90-tih letih primerno orodje
za obravnavanje menedžmenta kompleksnih sistemov. Ti orodji sta se uve-
ljavljali najprej na področju učenja in treninga v obliki raznih računalni-
ških managerskih iger, kasneje pa tudi kot orodji za pomoč pri sprejemanju
odločitev ter kompleksnih turističnih (re)inženiringih. (Forrester 1994).
10 V zadnjem času pa so v ospredju predvsem kvalitativne metode in modeli,
tudi »jezik« profesionalcev, s katerim opisujemo kompleksne soodvisno-
sti (Senge 1994).
S pojmom kompleksen sistem mislimo na sistem, pri katerem nastopa-
jo zapleteni odnosi med njegovim elementi, pri čemer jih pogosto niti ne
moremo definirati, obnašanje sistema kot celote pa težko predvidevamo.
Tu ne gre za fizično maso ali volumen sistema, temveč za njegovo struktu-
ro. Kriterij kompleksnosti v literaturi ni jasno definiran, vendar intuitivno
s tem pojmom razumemo pojav, ki ima za dosego zastavljenega cilja veli-
ko število različnih podsistemov, med seboj povezanih v celoto, kjer je vsak
podsistem lahko že zapleten sistem zase. Ponavadi so odnosi vsebinsko raz-
lični in različno determinirani. Odprti sistemi, torej tisti, ki izmenjujejo
energijo, material in informacijo z okoljem in se gibljejo pod vplivom zuna-
njih ter notranjih vplivov, z metodološkega vidika sodijo v zapletene siste-
me. Ko gre za organizacijske sisteme v procesu modeliranja, je težko razme-
jiti interese subjekta od objektivnih interesov modeliranja. S tega stališča
so kompleksni turistični sistemi kompleksni odprti sistemi. Biološki siste-
mi so tudi kompleksni odprti sistemi, vendar so odnosi med elementi bio-
kemične, elektromagnetne in informacijske narave, za katere veljajo narav-
ni zakoni.
V monografiji bodo v namen razvoja kvalitativnega modela sistema
uporabljene metode sistemskega pristopa in sistemske dinamike.Mode-
li sistemske dinamike so na eni strani enostavni in kot taki lahko služijo
zgolj za prikazovanje delovanja najosnovnejših medsebojnih vplivov posa-
meznih spremenljivk. Taki modeli so samo sredstvo komuniciranja – jezik,
ki opisuje medsebojne odvisnosti. Na drugi strani so kompleksnejši mode-
li, ki bi verodostojno modelirali realnost, preobsežni, težko pregledni, nji-
