Page 11 - Jere Jakulin, Tadeja, 2016. Kvalitativno modeliranje kompleksnih sistemov v turizmu. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 11
Uvod 11
hov razvoj zahteva veliko naporov in časa, predvsem pa je osnovna težava
pri določanju parametrov modela. Ko so enkrat razviti in preverjeni, so ti
modeli lahko dober učni pripomoček, ne pa orodje za vsakodnevno prakso.
Pomemben pri razvoju modela je kompromis med enostavnostjo in omeje-
no uporabno vrednostjo ter kompleksnostjo. V odvisnosti od strukturira-
nosti tokov pa pričujoče delo razvija simulacijski model storitvenih proce-
sov na makro ter mikro nivoju. Zaključek predstavlja prispevek k izgradnji
celostnega kompleksnega sistema za podporo odločanju v turizmu. Ugota-
vlja obstoj splošne strukture modelov storitvenih procesov, ki se jih da s pri-
merno nastavitvijo parametrov in začetnih pogojev uporabiti za široko pa-
leto različnih šibko definiranih problemov.
Metodologija in koncept sistemskega pristopa sta aplicirana na proble-
mu turizma. Turizem je kompleksen turistični sistem, ki ga prevevajo pro-
blemi kompleksnih sistemov, kar kažejo zelo intenzivne teoretične raziska-
ve v okviru samoorganiziranja in samoorganizacije. Da bi preprečili pojav
katastrofe in kaotičnosti, je potrebno zagotoviti določene tehnične pogoje;
ti so potrebni, niso pa zadostni. Doseči je potrebno sinergijske učinke s kul-
turnim, zgodovinskim, strateškim in operativnim planiranjem. O prostem
času in zabavi je potrebno razpravljati kot o resnem problemu, o katerem
je pisal že veliki filozof Henry Bergson (Bergson 1998), ki pravi, da sedanji
čas ne vsebuje nič več kot pretekli in da je bilo vse, kar se je našlo v učinku
sedanjega časa, že najdeno.
Spremenjeni življenjski pogoji posameznika bodo postavili organizaci-
jo prostega časa kot posameznikovo prvo zahtevo v turistični ponudbi. Tis-
te turistično razvite države, ki bodo pripravljene na izziv nove organizacije
prostega časa, bodo lahko iztržile visok turistični odstotek glede na nacio-
nalni dohodek posamezne dežele. Turizem kot multidisciplinarni pojav je
relativno mlada socio-ekonomska dejavnost, ki združuje veliko različnost
podsistemov. Kompleksnost njegove sestave povzroča težavo pri določanju
splošno sprejemljive definicije, ki bi dejansko pomagala opisati njegov kon-
cept. Obstaja pa množica posameznih definicij turizma, ki preučujejo po-
samezna področja turizma z vidikov dejavnosti. Ekonomski vidik obrav-
nava turistično potrošnjo, psihološki motivacijo potrošnika kot turista,
zemljepisni značilnosti teritorija, kulturni obisk kulturnih ustanov, etno-
loški pomen narodnega bogastva za turistično ponudbo, za organizacijske-
ga pa lahko rečemo, da obravnava organizacijsko povezanost vsega našte-
tega. Obstaja močna povezanost med razvojem in organiziranostjo civilne
družbe blaginje, gostoljubnostjo in prihodki turizma (Jere Lazanski 2001).
Slovenija z relativno majhnim prostorom in veliko kulturno ter geografsko
raznolikostjo ne ostaja brez možnosti turističnega razvoja preko organiza-
hov razvoj zahteva veliko naporov in časa, predvsem pa je osnovna težava
pri določanju parametrov modela. Ko so enkrat razviti in preverjeni, so ti
modeli lahko dober učni pripomoček, ne pa orodje za vsakodnevno prakso.
Pomemben pri razvoju modela je kompromis med enostavnostjo in omeje-
no uporabno vrednostjo ter kompleksnostjo. V odvisnosti od strukturira-
nosti tokov pa pričujoče delo razvija simulacijski model storitvenih proce-
sov na makro ter mikro nivoju. Zaključek predstavlja prispevek k izgradnji
celostnega kompleksnega sistema za podporo odločanju v turizmu. Ugota-
vlja obstoj splošne strukture modelov storitvenih procesov, ki se jih da s pri-
merno nastavitvijo parametrov in začetnih pogojev uporabiti za široko pa-
leto različnih šibko definiranih problemov.
Metodologija in koncept sistemskega pristopa sta aplicirana na proble-
mu turizma. Turizem je kompleksen turistični sistem, ki ga prevevajo pro-
blemi kompleksnih sistemov, kar kažejo zelo intenzivne teoretične raziska-
ve v okviru samoorganiziranja in samoorganizacije. Da bi preprečili pojav
katastrofe in kaotičnosti, je potrebno zagotoviti določene tehnične pogoje;
ti so potrebni, niso pa zadostni. Doseči je potrebno sinergijske učinke s kul-
turnim, zgodovinskim, strateškim in operativnim planiranjem. O prostem
času in zabavi je potrebno razpravljati kot o resnem problemu, o katerem
je pisal že veliki filozof Henry Bergson (Bergson 1998), ki pravi, da sedanji
čas ne vsebuje nič več kot pretekli in da je bilo vse, kar se je našlo v učinku
sedanjega časa, že najdeno.
Spremenjeni življenjski pogoji posameznika bodo postavili organizaci-
jo prostega časa kot posameznikovo prvo zahtevo v turistični ponudbi. Tis-
te turistično razvite države, ki bodo pripravljene na izziv nove organizacije
prostega časa, bodo lahko iztržile visok turistični odstotek glede na nacio-
nalni dohodek posamezne dežele. Turizem kot multidisciplinarni pojav je
relativno mlada socio-ekonomska dejavnost, ki združuje veliko različnost
podsistemov. Kompleksnost njegove sestave povzroča težavo pri določanju
splošno sprejemljive definicije, ki bi dejansko pomagala opisati njegov kon-
cept. Obstaja pa množica posameznih definicij turizma, ki preučujejo po-
samezna področja turizma z vidikov dejavnosti. Ekonomski vidik obrav-
nava turistično potrošnjo, psihološki motivacijo potrošnika kot turista,
zemljepisni značilnosti teritorija, kulturni obisk kulturnih ustanov, etno-
loški pomen narodnega bogastva za turistično ponudbo, za organizacijske-
ga pa lahko rečemo, da obravnava organizacijsko povezanost vsega našte-
tega. Obstaja močna povezanost med razvojem in organiziranostjo civilne
družbe blaginje, gostoljubnostjo in prihodki turizma (Jere Lazanski 2001).
Slovenija z relativno majhnim prostorom in veliko kulturno ter geografsko
raznolikostjo ne ostaja brez možnosti turističnega razvoja preko organiza-
