Page 120 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 120
turizem v avstrijskem primorju
sko terapijo, zdravljenje hiperemije po pristopu profesor Bierja in delovno te-
rapijo. Terapije so bile prilagojene posameznikovim zmogljivostim. Stein je
fizično terapijo po Zandru delil na tri sklope, in sicer preventivno, ki se upo-
rablja za krepitev šibkega telesa in povečanje telesne odpornosti, dietetično, ki
ohranja zdravo telo, ter terapevtsko, ki zdravi oziroma vsaj izboljša telesno sta-
nje pri določenih boleznih (Fischinger, Fischinger in Fischinger, 2009, 257–
58). Na začetku 20. stoletja (leta 1907) je bilo v Opatiji dvanajst sanatorijev.
Eden pomembnejših začetnih investitorjev in promotorjev opatijskega
turizma se je v prvem desetletju 20. stoletja iz zdravilišča postopoma umak-
nil. Družba Južne železnice je pričela opuščati hotelirsko dejavnost in do leta
1912 v kraju ni več imela v lasti zdraviliškega zavoda (Fischinger, Fischinger in
Fischinger, 2007, 48). Že leta 1898 so bili hotelski objekti dani v najem družbi
Internationale Schlafgegengesellschaft, leta 1910 pa so načrtovali prodajo svo-
jega sanatorija nekemu madžarskemu bančnem konzorciju (ki ga sicer ni ku-
pil) (Vasko-Juhász, 2013, 75; Zadel in Rudan, 2015, 150), za kar je bilo potreb-
no spremeniti opatijski zdraviliški red. Ostala so namreč odprta še vprašanja
glede servitutnih pravic objektov, ki jih je družba Južne železnice gradila v
Opatiji (npr. zdraviliški park).48 V 40. členu zdraviliškega reda so bili določe-
ni pogoji glede pravice do »koriščenja« določenih storitev, ki so jo pridobili
zdraviliški gosti: »Ko so se oglasili lečbinski gostje, jim vroča lečbinska pisar-
na listino ali karto, ki daje njim in njihovem obiteljskim članom pravico, po-
hajati lečbinske nasade, in posebej c.-kr. priv. južni železnici v Opatiji, napra-
vljane nasade, park, pogovorne in igralne sobe in redne produkcije lečbinske
godbe, ki bi se vtegnila vršiti v družinskih nasadih in prostorijah.«49 Ta člen
je bil tedaj predmet sprememb.
V februarju 1911 je na svoji seji zdraviliška komisija Opatije sklenila ku-
piti zdraviliški park in njegove objekte,50 ki so bili tedaj že v lasti avstrijske ho-
telske delniške družbe Hotel-Aktien-Gesellschaft der Hôtels und Kuranstalten
48 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume III, 1906–1918, Dipartimento IX – Autori-
tà centrali, provinciali, comunali; legislazione; dogane, classifica IX/291 luoghi di cura e ordinan-
ze a) Abbazia, Grado in b) Portorose e Lussinpiccolo, š. 2844: zadeva o spremembi zdraviliškega
reda v Opatiji je bila poslana na tržaško namestništvo 25. 2. 1910, št. 160/6.
49 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti sa-
lutari (bagni), 519: Zakonik in ukaznik za Avstrijsko-Ilirsko Primorje, Oznanilo c.–kr. namestni-
štva za avstrijsko-ilirsko Primorje z dne 13. januarja 1890, štev. 490, V. izdatek, 16.
50 »di acquistare in sua proprietà tutti gli impianti del parco di cura assieme agli stabili ivi esistenti.«
V: AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume III, 1906–1918, Dipartimento IX – Au-
torità centrali, provinciali, comunali; legislazione; dogane, classifica IX/291 luoghi di cura e ordi-
nanze a) Abbazia, Grado in b) Portorose e Lussinpiccolo, š. 2844: Dopis, ki ga je predstojnik zdra-
viliške komisije poslal na istrski deželni odbor v Poreču 28. 2. 1911, št. 165/3-09.
118
sko terapijo, zdravljenje hiperemije po pristopu profesor Bierja in delovno te-
rapijo. Terapije so bile prilagojene posameznikovim zmogljivostim. Stein je
fizično terapijo po Zandru delil na tri sklope, in sicer preventivno, ki se upo-
rablja za krepitev šibkega telesa in povečanje telesne odpornosti, dietetično, ki
ohranja zdravo telo, ter terapevtsko, ki zdravi oziroma vsaj izboljša telesno sta-
nje pri določenih boleznih (Fischinger, Fischinger in Fischinger, 2009, 257–
58). Na začetku 20. stoletja (leta 1907) je bilo v Opatiji dvanajst sanatorijev.
Eden pomembnejših začetnih investitorjev in promotorjev opatijskega
turizma se je v prvem desetletju 20. stoletja iz zdravilišča postopoma umak-
nil. Družba Južne železnice je pričela opuščati hotelirsko dejavnost in do leta
1912 v kraju ni več imela v lasti zdraviliškega zavoda (Fischinger, Fischinger in
Fischinger, 2007, 48). Že leta 1898 so bili hotelski objekti dani v najem družbi
Internationale Schlafgegengesellschaft, leta 1910 pa so načrtovali prodajo svo-
jega sanatorija nekemu madžarskemu bančnem konzorciju (ki ga sicer ni ku-
pil) (Vasko-Juhász, 2013, 75; Zadel in Rudan, 2015, 150), za kar je bilo potreb-
no spremeniti opatijski zdraviliški red. Ostala so namreč odprta še vprašanja
glede servitutnih pravic objektov, ki jih je družba Južne železnice gradila v
Opatiji (npr. zdraviliški park).48 V 40. členu zdraviliškega reda so bili določe-
ni pogoji glede pravice do »koriščenja« določenih storitev, ki so jo pridobili
zdraviliški gosti: »Ko so se oglasili lečbinski gostje, jim vroča lečbinska pisar-
na listino ali karto, ki daje njim in njihovem obiteljskim članom pravico, po-
hajati lečbinske nasade, in posebej c.-kr. priv. južni železnici v Opatiji, napra-
vljane nasade, park, pogovorne in igralne sobe in redne produkcije lečbinske
godbe, ki bi se vtegnila vršiti v družinskih nasadih in prostorijah.«49 Ta člen
je bil tedaj predmet sprememb.
V februarju 1911 je na svoji seji zdraviliška komisija Opatije sklenila ku-
piti zdraviliški park in njegove objekte,50 ki so bili tedaj že v lasti avstrijske ho-
telske delniške družbe Hotel-Aktien-Gesellschaft der Hôtels und Kuranstalten
48 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume III, 1906–1918, Dipartimento IX – Autori-
tà centrali, provinciali, comunali; legislazione; dogane, classifica IX/291 luoghi di cura e ordinan-
ze a) Abbazia, Grado in b) Portorose e Lussinpiccolo, š. 2844: zadeva o spremembi zdraviliškega
reda v Opatiji je bila poslana na tržaško namestništvo 25. 2. 1910, št. 160/6.
49 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti sa-
lutari (bagni), 519: Zakonik in ukaznik za Avstrijsko-Ilirsko Primorje, Oznanilo c.–kr. namestni-
štva za avstrijsko-ilirsko Primorje z dne 13. januarja 1890, štev. 490, V. izdatek, 16.
50 »di acquistare in sua proprietà tutti gli impianti del parco di cura assieme agli stabili ivi esistenti.«
V: AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume III, 1906–1918, Dipartimento IX – Au-
torità centrali, provinciali, comunali; legislazione; dogane, classifica IX/291 luoghi di cura e ordi-
nanze a) Abbazia, Grado in b) Portorose e Lussinpiccolo, š. 2844: Dopis, ki ga je predstojnik zdra-
viliške komisije poslal na istrski deželni odbor v Poreču 28. 2. 1911, št. 165/3-09.
118
