Page 117 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 117
na morju
britvi ali realizaciji omenjenih načrtov. Po požaru so leta 1913 na mestu nekda-
njih kopeli hotela Kvarner zgradili novo Kristalno dvorano, ki je bila name-
njena druženju in zabavi (Muzur, 1998).
V skladu s sanitarnimi normami se je urejalo novo pokopališče in seži-
galnico smeti, gradilo ribjo tržnico, skrbelo za zadostno mokrenje cest in po-
stavitev sodobne pokrite tržnice, za odvažanje odplak (ko še ni bilo urejene
kanalizacije), postavitev postaje prve pomoči ter izgradnjo bolnišnice za na-
lezljive bolezni.40
V Opatiji so delovali številni sanatoriji. Prvo zdravniško ordinacijo v
Opatiji je odprl madžarski Jud Albert Szemese leta 1884, prvi sanatorij, Quisi-
sana, pa je leta 1888 odprl dr. Ignaz Schwarz (kasneje ga je upravljal dr. Franz
Kirsch) (Muzur, 1996, 25; 2001, 864).41 Družbi Belega križa – Weissen Kreuz,
ki je oskrbovala ranjene in bolne vojaške častnike,42 in Zlatega križa – Golden
Kreuz, ki je skrbela za bolne državne uslužbence, sta v kraju ravno tako imeli
svoja sanatorija. Prva je leta 1888 odprla sanatorij c.-kr. vojske Officierskurhaus
(Militar-Kurhaus der Österreichischen Gesellschaft von Weissen Kreuz). Druž-
ba Zlatega križa je v kraju sanatorij c.-kr. državnih uslužbencev Staatsbeam-
ten-Kurhaus odprla leta 1897 (Muzur, 1996, 25–27).
Od srede 90-ih let 19. stoletja je deloval sanatorij, današnji hotelski
kompleks Belvedere, ki je med drugim sprejemal tudi bolne otroke.43 Vodil
ga je izkušeni madžarski zdravnik, pediater in pedopsiholog Koloman Sze-
gö (Kálmán Szegő).44 Sanatorij je razpolagal z več objekti, in sicer s sanatori-
ze a) Abbazia, Grado in b) Portorose e Lussinpiccolo, š. 2862: Statistischer Ausweis über den Fre-
mdenverkehr in der Saioson 1912, Jahresbericht der Kurkommission Abbazia 1912, 26. 3. 1913, 1–15.
40 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti sa-
lutari (bagni), 1220: Amtsärztlicher Bericht über die Kurorte – Abbazia – für das Jahr 1904 unter
Anschluss des Summariums P., Volosca, 31. 12. 1904, dr. Graeffe, k.k. Bezirksarzt, 4–5; 22. 12. 1905,
N. 218/1.
41 Po drugi svetovni vojni je bil nekdanji sanatorij preimenovan v Delavski počitniški dom Otokar
Keršovani in kasneje v Hotel Opatija.
42 Družba Belega križa – Weissen Kreuz je bila ustanovljena leta 1882 z namenom oskrbe ranjenih in
bolnih vojaških oficirjev. Poleg sanatorija v Opatiji je imela sanatorij še v Portorožu, Malem Loši-
nju in Crikvenici (Blažević, 1987, 57–58).
43 Na začetku leta 1897 je bil odprt sanatorij za bolne otroke, a je po devetih mesecih delovanja dr.
Szegő na okrajno glavarstvo podal prošnjo za razširitev zdraviliške dejavnosti tudi na odrasle. V:
AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti sa-
lutari (bagni), š. 784: Löbliche Bezirkhauptmannschaft, Abbazia, 4. 9. 1897.
44 Szegő je prošnjo za odprtje okrevališča za skrofulozne in rahitične otroke poslal leta 1896 na tr-
žaško namestništvo. V strahu, da bi odprtje tovrstnega okrevališča sprožilo govorice o razširje-
nosti tuberkuloze v zdravilišču, kar bi lahko škodilo njegovemu ugledu, je mestno glavarstvo na
notranje ministrstvo poslalo pismo, naj omenjeni prošnji ne ugodi. V: AST, Luogotenenza del Li-
torale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti salutari (bagni), š. 784: 2688, Mi-
115
britvi ali realizaciji omenjenih načrtov. Po požaru so leta 1913 na mestu nekda-
njih kopeli hotela Kvarner zgradili novo Kristalno dvorano, ki je bila name-
njena druženju in zabavi (Muzur, 1998).
V skladu s sanitarnimi normami se je urejalo novo pokopališče in seži-
galnico smeti, gradilo ribjo tržnico, skrbelo za zadostno mokrenje cest in po-
stavitev sodobne pokrite tržnice, za odvažanje odplak (ko še ni bilo urejene
kanalizacije), postavitev postaje prve pomoči ter izgradnjo bolnišnice za na-
lezljive bolezni.40
V Opatiji so delovali številni sanatoriji. Prvo zdravniško ordinacijo v
Opatiji je odprl madžarski Jud Albert Szemese leta 1884, prvi sanatorij, Quisi-
sana, pa je leta 1888 odprl dr. Ignaz Schwarz (kasneje ga je upravljal dr. Franz
Kirsch) (Muzur, 1996, 25; 2001, 864).41 Družbi Belega križa – Weissen Kreuz,
ki je oskrbovala ranjene in bolne vojaške častnike,42 in Zlatega križa – Golden
Kreuz, ki je skrbela za bolne državne uslužbence, sta v kraju ravno tako imeli
svoja sanatorija. Prva je leta 1888 odprla sanatorij c.-kr. vojske Officierskurhaus
(Militar-Kurhaus der Österreichischen Gesellschaft von Weissen Kreuz). Druž-
ba Zlatega križa je v kraju sanatorij c.-kr. državnih uslužbencev Staatsbeam-
ten-Kurhaus odprla leta 1897 (Muzur, 1996, 25–27).
Od srede 90-ih let 19. stoletja je deloval sanatorij, današnji hotelski
kompleks Belvedere, ki je med drugim sprejemal tudi bolne otroke.43 Vodil
ga je izkušeni madžarski zdravnik, pediater in pedopsiholog Koloman Sze-
gö (Kálmán Szegő).44 Sanatorij je razpolagal z več objekti, in sicer s sanatori-
ze a) Abbazia, Grado in b) Portorose e Lussinpiccolo, š. 2862: Statistischer Ausweis über den Fre-
mdenverkehr in der Saioson 1912, Jahresbericht der Kurkommission Abbazia 1912, 26. 3. 1913, 1–15.
40 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti sa-
lutari (bagni), 1220: Amtsärztlicher Bericht über die Kurorte – Abbazia – für das Jahr 1904 unter
Anschluss des Summariums P., Volosca, 31. 12. 1904, dr. Graeffe, k.k. Bezirksarzt, 4–5; 22. 12. 1905,
N. 218/1.
41 Po drugi svetovni vojni je bil nekdanji sanatorij preimenovan v Delavski počitniški dom Otokar
Keršovani in kasneje v Hotel Opatija.
42 Družba Belega križa – Weissen Kreuz je bila ustanovljena leta 1882 z namenom oskrbe ranjenih in
bolnih vojaških oficirjev. Poleg sanatorija v Opatiji je imela sanatorij še v Portorožu, Malem Loši-
nju in Crikvenici (Blažević, 1987, 57–58).
43 Na začetku leta 1897 je bil odprt sanatorij za bolne otroke, a je po devetih mesecih delovanja dr.
Szegő na okrajno glavarstvo podal prošnjo za razširitev zdraviliške dejavnosti tudi na odrasle. V:
AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti sa-
lutari (bagni), š. 784: Löbliche Bezirkhauptmannschaft, Abbazia, 4. 9. 1897.
44 Szegő je prošnjo za odprtje okrevališča za skrofulozne in rahitične otroke poslal leta 1896 na tr-
žaško namestništvo. V strahu, da bi odprtje tovrstnega okrevališča sprožilo govorice o razširje-
nosti tuberkuloze v zdravilišču, kar bi lahko škodilo njegovemu ugledu, je mestno glavarstvo na
notranje ministrstvo poslalo pismo, naj omenjeni prošnji ne ugodi. V: AST, Luogotenenza del Li-
torale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti salutari (bagni), š. 784: 2688, Mi-
115
