Page 160 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 160
turizem v avstrijskem primorju
❙ 17
Naslovna stran
vodnika po Gradežu
iz leta 1914.
dni, ter tiste, ki so ostali več kot šest dni. Velika večina gostov se je v Grade-
žu že od konca 80-ih let 19. stoletja zadrževala dalj časa, leta 1890 je bilo takih
celo 95 %, sicer pa se v naslednjih nekaj letih statistika skoraj obrne v prid tis-
tih, ki so bili v kraju do šest dni. V naslednjih letih je razmerje dokaj izenače-
no, po letu 1906 pa ponovno naraste delež tistih gostov, ki so letovali dalj časa
in višek ponovno doseže leta 1913, s skoraj 92 %.
Kraj, ki se je na podlagi medicinskih dognanj pričel razvijati kot otroško
morsko okrevališče, je pričel privabljati tudi aristokratske in meščanske goste,
ki so tja prihajali na zdravljenje ter druženje in sprostitev. Do prve svetovne
vojne je prerasel v elitno zdraviliško letovišče. Tudi v promocijskem gradivu
in vodnikih lahko vseskozi sledimo poudarku o primernosti kraja za kopa-
nje otrok162 ter zdravljenje otroških bolezni,163 kar pomeni, da kljub spremem-
162 Pozitivni učinki zdravljenja ter mirno morje in nizka gladina.
163 Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, 39/25 Sanità, Fonti salutari (bag-
ni), š. 1219: 15787, Rapporto dei luoghi di Cura comprese le fonti minerali destinate solo per essere
spedite. Grado, 29 ottobre 1901.
158
❙ 17
Naslovna stran
vodnika po Gradežu
iz leta 1914.
dni, ter tiste, ki so ostali več kot šest dni. Velika večina gostov se je v Grade-
žu že od konca 80-ih let 19. stoletja zadrževala dalj časa, leta 1890 je bilo takih
celo 95 %, sicer pa se v naslednjih nekaj letih statistika skoraj obrne v prid tis-
tih, ki so bili v kraju do šest dni. V naslednjih letih je razmerje dokaj izenače-
no, po letu 1906 pa ponovno naraste delež tistih gostov, ki so letovali dalj časa
in višek ponovno doseže leta 1913, s skoraj 92 %.
Kraj, ki se je na podlagi medicinskih dognanj pričel razvijati kot otroško
morsko okrevališče, je pričel privabljati tudi aristokratske in meščanske goste,
ki so tja prihajali na zdravljenje ter druženje in sprostitev. Do prve svetovne
vojne je prerasel v elitno zdraviliško letovišče. Tudi v promocijskem gradivu
in vodnikih lahko vseskozi sledimo poudarku o primernosti kraja za kopa-
nje otrok162 ter zdravljenje otroških bolezni,163 kar pomeni, da kljub spremem-
162 Pozitivni učinki zdravljenja ter mirno morje in nizka gladina.
163 Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, 39/25 Sanità, Fonti salutari (bag-
ni), š. 1219: 15787, Rapporto dei luoghi di Cura comprese le fonti minerali destinate solo per essere
spedite. Grado, 29 ottobre 1901.
158
