Page 158 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 158
turizem v avstrijskem primorju
bolje zastopani Italijani (442) in Madžari160 (203), daleč za njimi Nemci (3),
Francozi in obiskovalci iz Bosne in Hercegovine (2), štirje Angleži in en Ame-
ričan (tabeli 10 in 11). Navedene številke za izvor obiskovalcev so beležili le po
prijavljenih osebah in ne za vsakega posameznika oziroma spremstvo.161
Tudi v naslednjih letih je velika večina obiskovalcev v Gradež prihaja-
la iz domače Avstro-Ogrske, v manjšem številu iz drugih evropskih držav,
najmanj pa iz držav izven Evrope. Za goste po državi ali deželi prihoda so
vpisovali le število prijavljenih oseb. Skupno število vseh obiskovalcev so v
statistikah delili le na moške in ženske. Točnega števila obiskovalcev iz po-
samezne dežele ali države zato ne moremo pridobiti. V spodnji Tabeli 12
so prikazani podatki o izvoru obiskovalcev v Gradežu v obdobju 1900–
1906 (podrobnejše podatke za obdobje 1907–1913 glej v podpoglavju Obisk
morskih letovišč do prve svetovne vojne). Na podlagi prikazanih podatkov
v tabeli vidimo, da se je na račun obiskovalcev iz drugih dežel Avstro-Ogr-
ske postopoma zmanjševalo število obiskovalcev iz Primorja. Precej je ni-
halo tudi število gostov iz evropskih in neevropskih držav.
Tabela 12: Izvor gostov v Gradežu v obdobju 1900–1906.
Leto Primorje Dežele Evropske Druge celine SKUPAJ
Avstro-Ogrske države
1900 681 376 / 1.937
1901 594 880 451 1 2.115
1902 350 1.069 674 5 3.389
1903 350 2.360 684 2 3.503
1904 415 2.467 361 3 3.375
1905 238 2.596 351 9 2.838
1906 140 2.240 730 / 4.343
3.473
Österreichische Statistik: Band LXVIII, Heft 2, 1900; Band LXXIX, Heft
2, 1903; Band LXXX, Heft 3, 1904; Band LXXXII, Heft 1, 1905; NUK,
Österreichische Statistik: Band LXXII, Heft 3, 1901; Band LXXVII, Heft 1,
1902; Band LXXXVI, Heft 3, 1906; Band XCII, Heft 2, 1907–1910; Band 11,
Heft 1, 2 1911–1912, Neue Folge; Band 14, Heft 2, 1913, Neue Folge.
Glede dolžine bivanja so, podobno kakor v drugih letoviščih, tudi v
Gradežu ločili dve kategoriji, in sicer goste, ki so se zadrževali manj kot sedem
160 Madžari so bili zavedeni pod kategorijo gostov »iz drugih evropskih držav«. Ker pa se pri drugih
zdraviliščih in poročilih drugih let pojavljajo pod kategorijo province (torej domače države), je v
tem primeru verjetno prišlo do napake.
161 AST,LuogotenenzadelLitorale,Attigenerali,volumeII,1886–1906,Fascicolo39/25,Fontisalutari
(bagni), 1219: Rapporto dei luoghi di Cura comprese le fonti minerali destinate solo per essere
spedite Distretto politico Gradisca, Comune locale luogo di Cura Grado, N. 15787, 29. 10. 1901.
156
bolje zastopani Italijani (442) in Madžari160 (203), daleč za njimi Nemci (3),
Francozi in obiskovalci iz Bosne in Hercegovine (2), štirje Angleži in en Ame-
ričan (tabeli 10 in 11). Navedene številke za izvor obiskovalcev so beležili le po
prijavljenih osebah in ne za vsakega posameznika oziroma spremstvo.161
Tudi v naslednjih letih je velika večina obiskovalcev v Gradež prihaja-
la iz domače Avstro-Ogrske, v manjšem številu iz drugih evropskih držav,
najmanj pa iz držav izven Evrope. Za goste po državi ali deželi prihoda so
vpisovali le število prijavljenih oseb. Skupno število vseh obiskovalcev so v
statistikah delili le na moške in ženske. Točnega števila obiskovalcev iz po-
samezne dežele ali države zato ne moremo pridobiti. V spodnji Tabeli 12
so prikazani podatki o izvoru obiskovalcev v Gradežu v obdobju 1900–
1906 (podrobnejše podatke za obdobje 1907–1913 glej v podpoglavju Obisk
morskih letovišč do prve svetovne vojne). Na podlagi prikazanih podatkov
v tabeli vidimo, da se je na račun obiskovalcev iz drugih dežel Avstro-Ogr-
ske postopoma zmanjševalo število obiskovalcev iz Primorja. Precej je ni-
halo tudi število gostov iz evropskih in neevropskih držav.
Tabela 12: Izvor gostov v Gradežu v obdobju 1900–1906.
Leto Primorje Dežele Evropske Druge celine SKUPAJ
Avstro-Ogrske države
1900 681 376 / 1.937
1901 594 880 451 1 2.115
1902 350 1.069 674 5 3.389
1903 350 2.360 684 2 3.503
1904 415 2.467 361 3 3.375
1905 238 2.596 351 9 2.838
1906 140 2.240 730 / 4.343
3.473
Österreichische Statistik: Band LXVIII, Heft 2, 1900; Band LXXIX, Heft
2, 1903; Band LXXX, Heft 3, 1904; Band LXXXII, Heft 1, 1905; NUK,
Österreichische Statistik: Band LXXII, Heft 3, 1901; Band LXXVII, Heft 1,
1902; Band LXXXVI, Heft 3, 1906; Band XCII, Heft 2, 1907–1910; Band 11,
Heft 1, 2 1911–1912, Neue Folge; Band 14, Heft 2, 1913, Neue Folge.
Glede dolžine bivanja so, podobno kakor v drugih letoviščih, tudi v
Gradežu ločili dve kategoriji, in sicer goste, ki so se zadrževali manj kot sedem
160 Madžari so bili zavedeni pod kategorijo gostov »iz drugih evropskih držav«. Ker pa se pri drugih
zdraviliščih in poročilih drugih let pojavljajo pod kategorijo province (torej domače države), je v
tem primeru verjetno prišlo do napake.
161 AST,LuogotenenzadelLitorale,Attigenerali,volumeII,1886–1906,Fascicolo39/25,Fontisalutari
(bagni), 1219: Rapporto dei luoghi di Cura comprese le fonti minerali destinate solo per essere
spedite Distretto politico Gradisca, Comune locale luogo di Cura Grado, N. 15787, 29. 10. 1901.
156
