Page 62 - Petelin, Ana, Nejc Šarabon, Boštjan Žvanut, eds. 2017. Zdravje delovno aktivne populacije ▪︎ Health of the Working-Age Population. Zbornik povzetkov z recenzijo ▪︎ Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press
P. 62
avje delovno aktivne populacije | health of the working-age population 60 na raziskava v Sloveniji še ni bila opravljena. Predstavljena bo tehnična stran iz-
vedbe raziskave.
Ključne besede: Internet stvari, svetloba, cirkadni ritem, LED
The term »light pollution« is usually connected to external lighting and its im-
pact on animals. It is rarely talked about how light sources (lights, comput-
ers, smart phones, tablets etc.) impact individual sleeping patterns and health.
Connections between circadian rhythm and light are found in publications.
With artificial light the 24-hour impact on circadian rhythm is achieved. Not
long ago the colour of the light was restricted to regular light bulbs or fluores-
cent light. With the advent of LED (Light Emitting Diodes) lighting the users
are able to select the light colour temperature according to their needs. In the
morning cold white colour (4000K) is recommended, in the afternoon regu-
lar white one (3500K) and at night warm white colour (2700K). Another arriv-
ing technology is IoT (Internet of Things) which enables the users to automate
selection of colour temperature. The main question is what kind of proto-
col should be set to select colour temperature to help shift workers improve
their concentration and to lessen the negative effect on health and well-being.
Such a research has never been done in Slovenia. The technical side of the re-
search will be presented.
Key words: internet of things, lightness, circadian rhythm, LED

Ekonomska upravičenost razvoja elektronske dokumentacije
zdravstvene nege: teoretični primer internističnega oddelka
Economic feasibility study of developing electronic nursing
documentation: theoretical case of a hospital’s department
of internal medicine
Urša Presekar1, Petra Došenović Bonča2, Andrej Starc1
1 University of Ljubljana, Faculty of Health Sciences,
Zdravstvena pot 5, 1000 Ljubljana, Slovenija.
2 University of Ljubljana, Faculty of Economics,
Kardeljeva pl. 17, 1000 Ljubljana, Slovenija
ursa.presekar.93@gmail.com, petra.d.bonca@ef.uni-lj.si, andrej.starc@zf.uni-lj.si
Izhodišča: Še preden je računalnik prišel v naše domove, so ljudje, ki so vide-
li prednosti napredka, želeli implementirati idejo o informatizaciji v zdravst-
vo. V Sloveniji informatike ne uporabljamo toliko, kot bi jo lahko. Različni viri
navajajo različne vzroke. V našem delu bomo preučili razloge za takšno stan-
je v Sloveniji, zlasti s finančnega vidika. Metode: Uporabili smo pregled litera-
ture. Pregled literature je bil opravljen marca 2017 v podatkovnih bazah eBook
Business Collection. V pregled smo vključili članke objavljene v celotnem be-
sedilu od leta 2007 do 2017. Finančne podatke smo pridobili preko letnih po-
ročil kliničnega centra Ljubljana in Maribor. Preučili smo podatke o teoretičnih
učinkih in stroških, ki bi jih imel internistični bolnišnični oddelek, v primeru
poslovanja samo z elektronsko dokumentacijo in v primeru poslovanja samo
papirnate dokumentacije. Upoštevali smo razlike pri dokumentiranju na elek-
tronski ali papirnati način. Podatki, kateri niso znani, so sklepani iz praktičnega
znanja. Rezultati: Oblikovan je teoretični model, ki lahko služi kot pripomoček
   57   58   59   60   61   62   63   64   65   66   67