Page 13 - Uran Maravić, Maja. 2017. Ocenjevanje kakovosti v gostinstvu. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 13
Uvod
Pričujoča monografija je nastala kot del ciljnega raziskovalnega programa (CRP), imenova-
nega Program celovitega spodbujanja kakovosti v turizmu, ki ga v letih 2015–2017 financi-
rata Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Ministrstvo za gospo-
darski razvoj in tehnologijo. Program celovitega spodbujanja kakovosti v turizmu je glavni
strateški dokument razvoja kakovosti v turizmu v Sloveniji. Tak dokument opredeljuje ak-
tivnosti, namenjene povečanju kakovosti turističnih proizvodov in storitev na ravni turi-
stičnih ponudnikov, destinacij in na državni ravni.
Glavni razlog vseh iniciativ za spodbujanje kakovosti je prepoznana kakovost v očeh
ciljnega gosta. Slovenske turistične destinacije in organizacije so premajhne, da bi lahko na
ciljnih trgih dosegale želeno prepoznavnost. Če ni prepoznavnosti, da smo kakovostna de-
stinacija ali organizacija, se zmanjša sprejemljivost za gosta, ponudniki dosegajo nižje pov-
prečne cene storitev in nižje prihodke, imajo manj sredstev za promocijo in razvoj …
V hotelirstvu je kakovost izražena s kategorijo (številom zvezdic) in/ali članstvom v
hotelskih verigah, v prehrambnem gostinstvu z uvrstitvijo v gastronomske vodnike, kot sta
Michelin ali Gault Millau, v primarni turistični ponudbi (naravne danosti, kulturna de-
diščina) pa z uvrstitvijo na seznam UNESCA ali vsaj med nacionalne parke ali nacional-
no pomembne kulturne spomenike. Takšna kakovost je mednarodnim turistom znana in
vedo, kaj lahko pričakujejo. Predvideva se, da več kot ima turistična destinacija teh elemen-
tov, večja bosta povpraševanje in dosežena povprečna cena storitev. V Sloveniji trenutno teh
mednarodno prepoznanih elementov kakovosti v večini ni, verjetno jih še nekaj časa ne bo,
zato je še potrebneje oblikovati nacionalne iniciative kakovosti in delovati v smeri interna-
cionalizacije slovenskega turizma.
Večkrat je bilo izpostavljeno, da je edina rešitev slovenskega turizma v višanju kakovo-
sti, saj lahko le tako dosegamo višje cene; prav tako tudi iz razloga, da želimo trajnostnejši
razvoj turizma, kot iz razloga, da je okolje, v katerem delujejo turistične organizacije v Slo-
veniji, slabše (beri: dražje) kot v sosednjih državah.
Torej je odgovor na vprašanje, zakaj potrebujemo državno spodbujanje kakovosti v
turizmu, ta, da mora država nekje urejati področje (normative kot npr. pri kategorizaciji),
13
Pričujoča monografija je nastala kot del ciljnega raziskovalnega programa (CRP), imenova-
nega Program celovitega spodbujanja kakovosti v turizmu, ki ga v letih 2015–2017 financi-
rata Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Ministrstvo za gospo-
darski razvoj in tehnologijo. Program celovitega spodbujanja kakovosti v turizmu je glavni
strateški dokument razvoja kakovosti v turizmu v Sloveniji. Tak dokument opredeljuje ak-
tivnosti, namenjene povečanju kakovosti turističnih proizvodov in storitev na ravni turi-
stičnih ponudnikov, destinacij in na državni ravni.
Glavni razlog vseh iniciativ za spodbujanje kakovosti je prepoznana kakovost v očeh
ciljnega gosta. Slovenske turistične destinacije in organizacije so premajhne, da bi lahko na
ciljnih trgih dosegale želeno prepoznavnost. Če ni prepoznavnosti, da smo kakovostna de-
stinacija ali organizacija, se zmanjša sprejemljivost za gosta, ponudniki dosegajo nižje pov-
prečne cene storitev in nižje prihodke, imajo manj sredstev za promocijo in razvoj …
V hotelirstvu je kakovost izražena s kategorijo (številom zvezdic) in/ali članstvom v
hotelskih verigah, v prehrambnem gostinstvu z uvrstitvijo v gastronomske vodnike, kot sta
Michelin ali Gault Millau, v primarni turistični ponudbi (naravne danosti, kulturna de-
diščina) pa z uvrstitvijo na seznam UNESCA ali vsaj med nacionalne parke ali nacional-
no pomembne kulturne spomenike. Takšna kakovost je mednarodnim turistom znana in
vedo, kaj lahko pričakujejo. Predvideva se, da več kot ima turistična destinacija teh elemen-
tov, večja bosta povpraševanje in dosežena povprečna cena storitev. V Sloveniji trenutno teh
mednarodno prepoznanih elementov kakovosti v večini ni, verjetno jih še nekaj časa ne bo,
zato je še potrebneje oblikovati nacionalne iniciative kakovosti in delovati v smeri interna-
cionalizacije slovenskega turizma.
Večkrat je bilo izpostavljeno, da je edina rešitev slovenskega turizma v višanju kakovo-
sti, saj lahko le tako dosegamo višje cene; prav tako tudi iz razloga, da želimo trajnostnejši
razvoj turizma, kot iz razloga, da je okolje, v katerem delujejo turistične organizacije v Slo-
veniji, slabše (beri: dražje) kot v sosednjih državah.
Torej je odgovor na vprašanje, zakaj potrebujemo državno spodbujanje kakovosti v
turizmu, ta, da mora država nekje urejati področje (normative kot npr. pri kategorizaciji),
13
