Page 121 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 121
pogrebna gostija na nagrobni steli julije jukunde iz črnomlja
tete (cf. Lovenjak 1998, 283), in po vsebini prej kaže povezave z balkanskim
prostorom (Lovenjak 2008, 95). Lahko bi šlo za neko ozko geografsko ome-
jeno lokalno posebnost, ki bi jo tja zanesel kak potujoči kamnosek, ki se
je s temi, sicer v rimski dobi pogostimi, upodobitvami seznanil v enem od
panonskih žarišč te tematike, motiv pa so posnemali tudi drugi obrtniki.
Upoštevaje drugačno zasnovo in bolj rustikalno izdelavo preostalih črno-
maljskih nagrobnikov s tem prizorom se zdi namreč izdelava vseh v eni de-
lavnici manj verjetna.
Vprašanje ostaja, čemu se je kamnosek na nagrobnem spomeniku
Julije Jukunde odločil za upodobitev lika, ki nima nobene povezave s pri-
zorom pogrebne gostije, prav tako ne Letnih časov ne satirov ne najdemo
ne v Neviodunu ne v Sisciji, so pa na drugi strani pogosti zlasti v provin-
ci Norik, kjer oboji često nastopajo na nagrobnih spomenikih. Še posebej v
nemirnem 3. stoletju so eni in drugi utelešali hrepenenje po izobilju in bla-
gostanju ter uživanju v življenju, na kar naj bi kazalo upodabljanje figur v
veselem, plesnem koraku (Zanker in Ewald 2004, 135–36, 139). Možno je, da
je lik kamnosek videl in situ ter ga preslikal na črnomaljski spomenik, s či-
mer je želel na njem (in verjetno še na ikonografsko sorodni steli) dodatno
poudariti pokojnikovo heroizacijo ter upanje na srečno posmrtno življenje;
iz istih razlogov pa bi si to podobo lahko zaželel tudi naročnik. Manj ver-
jetno se zdi, da bi ga uporabil le kot »mašilo« za zapolnitev praznega pros-
tora, saj bi se sicer – tudi zaradi boljše simetričnosti – verjetneje odločil za
lik služabnika.
Viri in Literatura
Literatura
Barkóczi, L. 1982–1983. »Die südöstlichen und orientalischen Beziehungen der
Darstellungen auf den ostpannonischen Grabstelen.« Mitteilungen des
Archäologischen Instituts der Ungarischen Akademie der Wissenschaften
12–13: 123–51.
Burger, A. 1959. Áldozati jelenet Pannonia kőemlékein / Die Opferszene auf
pannonischen Steindenkmälern. Budimpešta: Magyar Nemzeti Múzeum-
Történeti Múzeum Budapest.
Ciongradi, C. 2007. Grabmonument und sozialer Status in Oberdakien. Cluj-
Napoca: Mega Verlag.
119
tete (cf. Lovenjak 1998, 283), in po vsebini prej kaže povezave z balkanskim
prostorom (Lovenjak 2008, 95). Lahko bi šlo za neko ozko geografsko ome-
jeno lokalno posebnost, ki bi jo tja zanesel kak potujoči kamnosek, ki se
je s temi, sicer v rimski dobi pogostimi, upodobitvami seznanil v enem od
panonskih žarišč te tematike, motiv pa so posnemali tudi drugi obrtniki.
Upoštevaje drugačno zasnovo in bolj rustikalno izdelavo preostalih črno-
maljskih nagrobnikov s tem prizorom se zdi namreč izdelava vseh v eni de-
lavnici manj verjetna.
Vprašanje ostaja, čemu se je kamnosek na nagrobnem spomeniku
Julije Jukunde odločil za upodobitev lika, ki nima nobene povezave s pri-
zorom pogrebne gostije, prav tako ne Letnih časov ne satirov ne najdemo
ne v Neviodunu ne v Sisciji, so pa na drugi strani pogosti zlasti v provin-
ci Norik, kjer oboji često nastopajo na nagrobnih spomenikih. Še posebej v
nemirnem 3. stoletju so eni in drugi utelešali hrepenenje po izobilju in bla-
gostanju ter uživanju v življenju, na kar naj bi kazalo upodabljanje figur v
veselem, plesnem koraku (Zanker in Ewald 2004, 135–36, 139). Možno je, da
je lik kamnosek videl in situ ter ga preslikal na črnomaljski spomenik, s či-
mer je želel na njem (in verjetno še na ikonografsko sorodni steli) dodatno
poudariti pokojnikovo heroizacijo ter upanje na srečno posmrtno življenje;
iz istih razlogov pa bi si to podobo lahko zaželel tudi naročnik. Manj ver-
jetno se zdi, da bi ga uporabil le kot »mašilo« za zapolnitev praznega pros-
tora, saj bi se sicer – tudi zaradi boljše simetričnosti – verjetneje odločil za
lik služabnika.
Viri in Literatura
Literatura
Barkóczi, L. 1982–1983. »Die südöstlichen und orientalischen Beziehungen der
Darstellungen auf den ostpannonischen Grabstelen.« Mitteilungen des
Archäologischen Instituts der Ungarischen Akademie der Wissenschaften
12–13: 123–51.
Burger, A. 1959. Áldozati jelenet Pannonia kőemlékein / Die Opferszene auf
pannonischen Steindenkmälern. Budimpešta: Magyar Nemzeti Múzeum-
Történeti Múzeum Budapest.
Ciongradi, C. 2007. Grabmonument und sozialer Status in Oberdakien. Cluj-
Napoca: Mega Verlag.
119
