Page 118 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 118
mikro in makro: pr istopi in pr ispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici up fhš
3. Satiru podoben lik na prizoru pogrebne gostije s stele Julije
Jukunde
Skrajno levi lik s pogrebne gostije na steli Julije Jukunde je za prizor pogreb-
ne gostije na moč nenavaden in na drugih reliefih s tem prizorom ne nasto-
pa, saj trinožno mizo obdajajo izključno služabniki. Njegova drža, upodo-
bitev v koraku in pa tudi pastirska palica, ki jo drži v eni roki, so v prvi vrsti
značilni za neka druga mitološka bitja, za satire. Ti so sicer relativno dobro
zastopani na kamnitih nagrobnih spomenikih, zlasti na sarkofagih, še bolj
kot v Panoniji pa so pogosti v sosednjem Noriku. Po klasifikaciji Friedricha
Matza starejšega črnomaljski lik še najbolj ustreza tipu Askophoros A, pri
katerem satir v enaki drži stopa proti desni in se obrača nazaj (Matz 1968,
46). Desno roko ima spuščeno, levo pa dvignjeno in z njo drži vinski meh,
ki ga tovori na ramenih, medtem ko črnomaljski lik stiska pastirsko palico,
na koncu katere je verjetno obešena košara. Nož za obrezovanje trte sicer
spada med atribute satirov (npr. sarkofag v Rimu, Kapitolinski muzeji, inv.
št. 1884), medtem ko je srp eden izmed običajnih atributov personifikaci-
je Poletja (Kranz 1984, 124), pri čemer velja še omeniti, da je na drugi strani
tudi nož za obrezovanje trte skupaj s pastirsko palico značilen npr. za Jesen
(npr. Jesen na »triptihu« v Bad Waltersdorfu in »triptihu« v Hartbergu).2
V primerjavi s preostalim delom rimskega cesarstva je v Zgornji
Panoniji in še toliko bolj v sosednjem Noriku relativno veliko upodobi-
tev, na katerih so Letni časi enako kot črnomaljski lik upodobljeni v po-
dobi genijev v koraku. Zaradi sorodne drže in v nekaterih primerih tudi
enakih atributov (pastirska palica, nož za obrezovanje trte) kot pri satirih
je ob pomanjkanju najdiščnih okoliščin oziroma preostalih delov nagrob-
nega spomenika, ki mu je reliefna upodobitev prvotno pripadala, nemalo-
krat celo težko presoditi, koga lik dejansko predstavlja (Pochmarski-Nagele
1992, 172).
Ne v Neviodunu in ne v Sisciji ni primerljivih likov, se jih pa nekaj
nahaja na nagrobnih reliefih v provinci Norik. Po drži in košari oziro-
ma culici na koncu pastirske palice tako ustrezajo satiri na nagrobni ari
v Svetem Petru v Lesu/Sankt Peter in Holz (Pochmarski-Nagele 1992, 74–
75, št. 63; Lupa n. d., 2197), relief, vzidan v grad Seggau v bližini Lipnice/
2 Ne najustreznejši izraz »triptih« je za oba reliefa prvič uporabila E. Diez (1954),
nanaša pa se na njuno tridelno zasnovo, ki spominja na oltarni triptih. Za Bad Wal-
tersdorf: Pochmarski-Nagele 1992, 69, št. 57; Kremer 2001, 65, št. I 6d; Wagner 2001,
461; Pochmarski in Pochmarski-Nagele 2005, 149; Lupa n. d., 6069. Za Hartberg:
Diez 1954; Pochmarski-Nagele 1992, 68–69, št. 56; Kremer 2001, 202, št. II 99; Wag-
ner 2001, 462; Pochmarski in Pochmarski-Nagele 2005, 141–47.
116
3. Satiru podoben lik na prizoru pogrebne gostije s stele Julije
Jukunde
Skrajno levi lik s pogrebne gostije na steli Julije Jukunde je za prizor pogreb-
ne gostije na moč nenavaden in na drugih reliefih s tem prizorom ne nasto-
pa, saj trinožno mizo obdajajo izključno služabniki. Njegova drža, upodo-
bitev v koraku in pa tudi pastirska palica, ki jo drži v eni roki, so v prvi vrsti
značilni za neka druga mitološka bitja, za satire. Ti so sicer relativno dobro
zastopani na kamnitih nagrobnih spomenikih, zlasti na sarkofagih, še bolj
kot v Panoniji pa so pogosti v sosednjem Noriku. Po klasifikaciji Friedricha
Matza starejšega črnomaljski lik še najbolj ustreza tipu Askophoros A, pri
katerem satir v enaki drži stopa proti desni in se obrača nazaj (Matz 1968,
46). Desno roko ima spuščeno, levo pa dvignjeno in z njo drži vinski meh,
ki ga tovori na ramenih, medtem ko črnomaljski lik stiska pastirsko palico,
na koncu katere je verjetno obešena košara. Nož za obrezovanje trte sicer
spada med atribute satirov (npr. sarkofag v Rimu, Kapitolinski muzeji, inv.
št. 1884), medtem ko je srp eden izmed običajnih atributov personifikaci-
je Poletja (Kranz 1984, 124), pri čemer velja še omeniti, da je na drugi strani
tudi nož za obrezovanje trte skupaj s pastirsko palico značilen npr. za Jesen
(npr. Jesen na »triptihu« v Bad Waltersdorfu in »triptihu« v Hartbergu).2
V primerjavi s preostalim delom rimskega cesarstva je v Zgornji
Panoniji in še toliko bolj v sosednjem Noriku relativno veliko upodobi-
tev, na katerih so Letni časi enako kot črnomaljski lik upodobljeni v po-
dobi genijev v koraku. Zaradi sorodne drže in v nekaterih primerih tudi
enakih atributov (pastirska palica, nož za obrezovanje trte) kot pri satirih
je ob pomanjkanju najdiščnih okoliščin oziroma preostalih delov nagrob-
nega spomenika, ki mu je reliefna upodobitev prvotno pripadala, nemalo-
krat celo težko presoditi, koga lik dejansko predstavlja (Pochmarski-Nagele
1992, 172).
Ne v Neviodunu in ne v Sisciji ni primerljivih likov, se jih pa nekaj
nahaja na nagrobnih reliefih v provinci Norik. Po drži in košari oziro-
ma culici na koncu pastirske palice tako ustrezajo satiri na nagrobni ari
v Svetem Petru v Lesu/Sankt Peter in Holz (Pochmarski-Nagele 1992, 74–
75, št. 63; Lupa n. d., 2197), relief, vzidan v grad Seggau v bližini Lipnice/
2 Ne najustreznejši izraz »triptih« je za oba reliefa prvič uporabila E. Diez (1954),
nanaša pa se na njuno tridelno zasnovo, ki spominja na oltarni triptih. Za Bad Wal-
tersdorf: Pochmarski-Nagele 1992, 69, št. 57; Kremer 2001, 65, št. I 6d; Wagner 2001,
461; Pochmarski in Pochmarski-Nagele 2005, 149; Lupa n. d., 6069. Za Hartberg:
Diez 1954; Pochmarski-Nagele 1992, 68–69, št. 56; Kremer 2001, 202, št. II 99; Wag-
ner 2001, 462; Pochmarski in Pochmarski-Nagele 2005, 141–47.
116
