Page 116 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 116
mikro in makro: pr istopi in pr ispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici up fhš
2. Upodobitve pogrebne gostije v širšem mestnem območju
Zanimivo je, da je bilo prav v Črnomlju z bližnjo okolico zgoščeno naj-
denih več upodobitev prizorov pogrebne gostije, poleg te so namreč zna-
ne še tri stele (cf. Lovenjak 1998, 307–11, 321–22, št. 160–61, 168). Na dveh
je upodobitev drugače koncipirana, že na prvi pogled pa na Julijino stelo
po razdelitvi površine in ikonografiji na moč spominja anepigrafska ste-
la z zakoncema, danes hranjena v Narodnem muzeju Slovenije (inv. št. L
98; slika 3), ki bržkone tudi izvira iz iste nekropole (Hoffiller in Saria 1938,
222, št. 488; Šašel Kos 1997, 412–13, št. 148; Lovenjak 1998, 321–22, št. 168).
Primerljive so tudi mere (102 x 100 x 42 cm), pri čemer je seveda potrebno
vzeti v ozir, da se spodnji del pri obeh stelah ni ohranil. Ikonografsko se
razlikujeta le v portretnih značilnostih zakoncev, tako da je povsem mo-
goče, da sta bili izdelani v isti delavnici (Hoffiller in Saria 1938, 222, št.
488; Šašel Kos 1997, 412–13, št. 148; Lovenjak 1998, 322, št. 168), čeprav zlas-
ti Julijin portret in obdelava njene pričeske jasno kažeta, da prva stela iz-
žareva višjo stopnje kvalitete. Hipotetično bi bila delavnica lahko locirana
prav v antični naselbini v Črnomlju (Lovenjak 2008, 95). Na žalost se je fi-
gura za levim služabnikom v prizoru pogrebne gostije ohranila le v obri-
sih in je nemogoče presoditi, ali gre za isti lik; sodeč po siceršnjih ujeman-
jih bi bilo to sicer zelo možno.
Slika 2: Pogrebna gostija na nagrobni steli Julije Jukunde (izrez), Narodni muzej Slovenije,
inv. št. L 119, foto: Tomaž Lauko
V oči bode dejstvo, da izven črnomaljskih nagrobnikov v Neviodunu z
agrom ni nobenih drugih upodobitev pogrebne gostije v kamnu, je pa sten-
ska slika s tem prizorom krasila podzemno grobnico iz 2. stoletja na za-
hodni mestni nekropoli, v smeri proti Emoni. Poslikava se je žal ohrani-
la le na risbi Hansa Pečnika, sina izkopavalca, starinokopa Jerneja Pečnika
(Lovenjak 2008, 83, op. 36) iz osemdesetih let 19. stoletja (Šašel Kos 1997, 403;
Kastelic 1998, 323–24, 435–37). Na njej je upodobitev zajeta povsem druga-
114
2. Upodobitve pogrebne gostije v širšem mestnem območju
Zanimivo je, da je bilo prav v Črnomlju z bližnjo okolico zgoščeno naj-
denih več upodobitev prizorov pogrebne gostije, poleg te so namreč zna-
ne še tri stele (cf. Lovenjak 1998, 307–11, 321–22, št. 160–61, 168). Na dveh
je upodobitev drugače koncipirana, že na prvi pogled pa na Julijino stelo
po razdelitvi površine in ikonografiji na moč spominja anepigrafska ste-
la z zakoncema, danes hranjena v Narodnem muzeju Slovenije (inv. št. L
98; slika 3), ki bržkone tudi izvira iz iste nekropole (Hoffiller in Saria 1938,
222, št. 488; Šašel Kos 1997, 412–13, št. 148; Lovenjak 1998, 321–22, št. 168).
Primerljive so tudi mere (102 x 100 x 42 cm), pri čemer je seveda potrebno
vzeti v ozir, da se spodnji del pri obeh stelah ni ohranil. Ikonografsko se
razlikujeta le v portretnih značilnostih zakoncev, tako da je povsem mo-
goče, da sta bili izdelani v isti delavnici (Hoffiller in Saria 1938, 222, št.
488; Šašel Kos 1997, 412–13, št. 148; Lovenjak 1998, 322, št. 168), čeprav zlas-
ti Julijin portret in obdelava njene pričeske jasno kažeta, da prva stela iz-
žareva višjo stopnje kvalitete. Hipotetično bi bila delavnica lahko locirana
prav v antični naselbini v Črnomlju (Lovenjak 2008, 95). Na žalost se je fi-
gura za levim služabnikom v prizoru pogrebne gostije ohranila le v obri-
sih in je nemogoče presoditi, ali gre za isti lik; sodeč po siceršnjih ujeman-
jih bi bilo to sicer zelo možno.
Slika 2: Pogrebna gostija na nagrobni steli Julije Jukunde (izrez), Narodni muzej Slovenije,
inv. št. L 119, foto: Tomaž Lauko
V oči bode dejstvo, da izven črnomaljskih nagrobnikov v Neviodunu z
agrom ni nobenih drugih upodobitev pogrebne gostije v kamnu, je pa sten-
ska slika s tem prizorom krasila podzemno grobnico iz 2. stoletja na za-
hodni mestni nekropoli, v smeri proti Emoni. Poslikava se je žal ohrani-
la le na risbi Hansa Pečnika, sina izkopavalca, starinokopa Jerneja Pečnika
(Lovenjak 2008, 83, op. 36) iz osemdesetih let 19. stoletja (Šašel Kos 1997, 403;
Kastelic 1998, 323–24, 435–37). Na njej je upodobitev zajeta povsem druga-
114
