Page 337 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 337
spr emembe lastništva in r abe zemljišč v zadnjih dvesto letih v slovenski istr i
podlagi te primerjave je jasno, da rezultatov študije v Pomjanu nikakor ne
moremo posploševati na Slovenijo. Za koprsko zaledje je bilo že v 19. stole-
tju značilno tržno kmetijstvo, ki se je ob gospodarskih in političnih spre-
membah hitro preusmerjalo in prilagajalo evropskemu trgu (Titl 1965). V
slovenskih alpskih in dinarskih pokrajinah pa je bilo kmetijstvo takrat še
pretežno samooskrbno in bistveno statičnejše.
V Pomjanu je med preučevanima obdobjema velike spremembe doži-
vela tudi parcelna razdelitev. Prišlo je do delitve prvotnih parcel na manj-
še, zato se je število parcel med obdobjema zelo povečalo (slika 8). Podobni
procesi drobljenja lastništva so značilni tudi za nekatere druge evropske
države, predvsem na vzhodu in jugu celine (Sklenicka idr. 2017).
Ob začetku raziskave smo postavili domnevo, da imajo zemljišča la-
stnikov z bolj oddaljenim prebivališčem drugačno rabo oziroma da so v
večji meri opuščena ali manj intenzivno obdelana. V raziskavi pomemb-
nejših razlik med lastništvom in rabo parcel, ki bi pritrjevali omenjeni
domnevi, nismo ugotovili, kar je pokazala tudi primerjava deležev posa-
meznih kategorij rabe tal med različnimi kategorijami lastništva. Ta v obeh
obdobjih preučevanja namreč pri intenzivnejših kategorijah rabe tal ni po-
kazala večjih razlik med parcelami v lasti Pomjancev in parcelami z drugi-
mi kategorijami lastništva. Smo pa dokazali, da v obeh preučevanih obdob-
jih obstaja statistično značilna šibka povezanost med lastništvom in rabo
parcel, vendar pri parcelah v lasti Pomjancev statistično značilno razliko v
pozitivni smeri kaže zgolj travinje v letu 2011. Vzrok temu bi lahko bil, da
nismo zbrali podatkov o dejanskih uporabnikih zemljišč oziroma najemni-
kih. Tovrstna raziskava bi bila koristna, če želimo odgovoriti na raziskoval-
no vprašanje o povezavi med rabo zemljišč in njihovimi uporabniki, kar
ostaja izziv za prihodnje delo.
Zahvala
Avtorja se zahvaljujeta generacijam študentov študijskega programa prve
stopnje Geografija UP Fakultete za humanistične študije, ki so sodelovali
pri zbiranju podatkov o rabi tal in lastništvu v naselju Pomjan.
Viri in literatura
Arhivski viri
AST, CF, SE: Archivio di Stato di Trieste, Catasto Franceschinio, Serie
Elaborati. 509/9, EVE: Pomjan, 509/9, Alphabetishes Verzeicniss der
335
podlagi te primerjave je jasno, da rezultatov študije v Pomjanu nikakor ne
moremo posploševati na Slovenijo. Za koprsko zaledje je bilo že v 19. stole-
tju značilno tržno kmetijstvo, ki se je ob gospodarskih in političnih spre-
membah hitro preusmerjalo in prilagajalo evropskemu trgu (Titl 1965). V
slovenskih alpskih in dinarskih pokrajinah pa je bilo kmetijstvo takrat še
pretežno samooskrbno in bistveno statičnejše.
V Pomjanu je med preučevanima obdobjema velike spremembe doži-
vela tudi parcelna razdelitev. Prišlo je do delitve prvotnih parcel na manj-
še, zato se je število parcel med obdobjema zelo povečalo (slika 8). Podobni
procesi drobljenja lastništva so značilni tudi za nekatere druge evropske
države, predvsem na vzhodu in jugu celine (Sklenicka idr. 2017).
Ob začetku raziskave smo postavili domnevo, da imajo zemljišča la-
stnikov z bolj oddaljenim prebivališčem drugačno rabo oziroma da so v
večji meri opuščena ali manj intenzivno obdelana. V raziskavi pomemb-
nejših razlik med lastništvom in rabo parcel, ki bi pritrjevali omenjeni
domnevi, nismo ugotovili, kar je pokazala tudi primerjava deležev posa-
meznih kategorij rabe tal med različnimi kategorijami lastništva. Ta v obeh
obdobjih preučevanja namreč pri intenzivnejših kategorijah rabe tal ni po-
kazala večjih razlik med parcelami v lasti Pomjancev in parcelami z drugi-
mi kategorijami lastništva. Smo pa dokazali, da v obeh preučevanih obdob-
jih obstaja statistično značilna šibka povezanost med lastništvom in rabo
parcel, vendar pri parcelah v lasti Pomjancev statistično značilno razliko v
pozitivni smeri kaže zgolj travinje v letu 2011. Vzrok temu bi lahko bil, da
nismo zbrali podatkov o dejanskih uporabnikih zemljišč oziroma najemni-
kih. Tovrstna raziskava bi bila koristna, če želimo odgovoriti na raziskoval-
no vprašanje o povezavi med rabo zemljišč in njihovimi uporabniki, kar
ostaja izziv za prihodnje delo.
Zahvala
Avtorja se zahvaljujeta generacijam študentov študijskega programa prve
stopnje Geografija UP Fakultete za humanistične študije, ki so sodelovali
pri zbiranju podatkov o rabi tal in lastništvu v naselju Pomjan.
Viri in literatura
Arhivski viri
AST, CF, SE: Archivio di Stato di Trieste, Catasto Franceschinio, Serie
Elaborati. 509/9, EVE: Pomjan, 509/9, Alphabetishes Verzeicniss der
335
