Page 13 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 13
Glavni mejniki slovenske
znanosti do druge svetovne
vojne
Knjiga se posveča analizi slovenske znanosti po letu 1991, a preden zač-
nemo z njo, si najprej na kratko poglejmo glavne mejnike, ki so pred
tem obeležili razvoj znanosti pri nas. Pregled, ki sledi, je nastal na pod-
lagi knjige Sto slovenskih znanstvenikov Sandija Sitarja (Sitar, 1987) in
tako imenovane »srebrne knjige« Science in Slovenia, ki je leta 1994 na-
stala na pobudo ministra Bohinca, financirala pa jo je Evropska komisi-
ja (Zupan idr., 1994). Nekaj podatkov je dopolnjenih s spletnimi infor-
macijami Slovenske biografije (http://www.slovenska-biografija.si/) in
Spletnega bibliografskega leksikona znanih Primork in Primorcev (ht-
tp://www.primorci.si/).
Okoli leta 1000
• Okoli leta 1000 so nastali Brižinski spomeniki, najstarejši znani
zapis v slovenskem jeziku in tudi najstarejši latinični zapis v kakem
slovanskem jeziku.
15.–16. stoletje
Humanizem se je v Sloveniji začel na prelomu 15. stoletja. V prvi polovici
15. stoletja se je pojavila plejada velikih slovenskih mislecev, ki so svoje
delo opravljali na evropskih dvorih in univerzah.
• Tomaž Prelokar je bil škof in učitelj mladega Maksimilijana I. Habs-
burškega (1459–1519), pozneje nemškega kralja in cesarja Svetega
rimskega cesarstva.
• Bernard Perger, pedagog, jezikoslovec, pravnik, matematik in astro-
nom ter rektor dunajske univerze in nazadnje kraljevi superinten-
dent na univerzi, je avtor učbenika latinščine z nemškimi komen-
tarji, uspešnice, ki je izšla konec 15. stoletja in doživela trideset iz-
daj.
• Matija Hvale (Qualle), profesor na dunajski univerzi, je leta 1513 ob-
javil knjigo Commentarii in parvulum philosophiae naturalis – razlago
znanosti filozofije, eno temeljnih del takratne filozofije na Dunaju.
11
znanosti do druge svetovne
vojne
Knjiga se posveča analizi slovenske znanosti po letu 1991, a preden zač-
nemo z njo, si najprej na kratko poglejmo glavne mejnike, ki so pred
tem obeležili razvoj znanosti pri nas. Pregled, ki sledi, je nastal na pod-
lagi knjige Sto slovenskih znanstvenikov Sandija Sitarja (Sitar, 1987) in
tako imenovane »srebrne knjige« Science in Slovenia, ki je leta 1994 na-
stala na pobudo ministra Bohinca, financirala pa jo je Evropska komisi-
ja (Zupan idr., 1994). Nekaj podatkov je dopolnjenih s spletnimi infor-
macijami Slovenske biografije (http://www.slovenska-biografija.si/) in
Spletnega bibliografskega leksikona znanih Primork in Primorcev (ht-
tp://www.primorci.si/).
Okoli leta 1000
• Okoli leta 1000 so nastali Brižinski spomeniki, najstarejši znani
zapis v slovenskem jeziku in tudi najstarejši latinični zapis v kakem
slovanskem jeziku.
15.–16. stoletje
Humanizem se je v Sloveniji začel na prelomu 15. stoletja. V prvi polovici
15. stoletja se je pojavila plejada velikih slovenskih mislecev, ki so svoje
delo opravljali na evropskih dvorih in univerzah.
• Tomaž Prelokar je bil škof in učitelj mladega Maksimilijana I. Habs-
burškega (1459–1519), pozneje nemškega kralja in cesarja Svetega
rimskega cesarstva.
• Bernard Perger, pedagog, jezikoslovec, pravnik, matematik in astro-
nom ter rektor dunajske univerze in nazadnje kraljevi superinten-
dent na univerzi, je avtor učbenika latinščine z nemškimi komen-
tarji, uspešnice, ki je izšla konec 15. stoletja in doživela trideset iz-
daj.
• Matija Hvale (Qualle), profesor na dunajski univerzi, je leta 1513 ob-
javil knjigo Commentarii in parvulum philosophiae naturalis – razlago
znanosti filozofije, eno temeljnih del takratne filozofije na Dunaju.
11
