Page 17 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 17
Glavni mejniki slovenske znanosti do druge svetovne vojne
su prvega slovenskega poleta s toplozračnim balonom leta 1784, le
pol leta po prvem takšnem poletu na svetu, ki sta ga izvedla brata
Montgolfier. Bil je mentor in mecen intelektualcev, ki so se zbira-
li pri njemu doma (t. i. Zoisov krožek). Leta 1998 so po Zoisu (na
pobudo avtorja te knjige) poimenovali tudi najvišjo slovensko na-
grado za znanstvene dosežke.
• Jernej Kopitar, raziskovalec slovanskih jezikov in književnosti, ki
je izšel iz Zoisovega kroga, je leta 1809 objavil prvo znanstveno
slovnico slovenskega jezika (Grammatik des schlavischen Sprache in
Krain, Kärnten und Steiermark), ki je obveljala za eno najvplivnejših
slovanskih tovrstnih del.
19. stoletje
Čas Ilirskih provinc (1809–1813), ko je večina slovenskega ozemlja prišla
pod francosko jurisdikcijo, Ljubljana pa je postala glavno mesto, je bil
prekratek, da bi se lahko izpeljali ambiciozni načrti za reorganizacijo
šolstva in ustanovitev univerze. Sledilo je obdobje, v katerem so po vsej
Evropi prevladovale reakcionarne tendence.
• Drugi kongres Svete alianse je potekal leta 1821 v Ljubljani, ki je s
tem za kratek čas postala center Evrope. Na njem so sklenili zatreti
revolucijska vrenja po Evropi.
• Na začetku 19. stoletja je Slovenijo močno zaznamovala uvedba
parnih strojev. Leta 1818 je iz Trsta v Benetke izplul prvi parnik v
Jadranskem morju, leto pozneje pa so v Trstu postavili parni mlin,
prvi stroj na parni pogon na Slovenskem. Naslednjega zasledimo
leta 1835 v Ljubljani, kmalu za tem pa še v rudniku živega srebra v
Idriji.
• Josef Ressel, gozdar in izumitelj češko-nemškega rodu, je kot goz-
dar v Sloveniji, kamor je prišel leta 1817, uvajal napredno gospo-
darjenje in razvijal idejo ladijskega vijaka. Patentiral ga je leta 1827
in ga dve leti pozneje najprej demonstriral na Seni v Parizu, tu še
na ročni pogon, zatem pa istega leta v Trstu še na parni pogon.
• Uporaba strojev na parni pogon je v Sloveniji dosegla višek med
letoma 1849 in 1857, ko je bila zgrajena železnica Trst–Ljubljana.
• Med pomembne dogodke prve polovice 19. stoletja se je zapisa-
lo tudi odprtje Kranjskega deželnega muzeja (zdaj Narodni muzej
Slovenije) leta 1831.
15
su prvega slovenskega poleta s toplozračnim balonom leta 1784, le
pol leta po prvem takšnem poletu na svetu, ki sta ga izvedla brata
Montgolfier. Bil je mentor in mecen intelektualcev, ki so se zbira-
li pri njemu doma (t. i. Zoisov krožek). Leta 1998 so po Zoisu (na
pobudo avtorja te knjige) poimenovali tudi najvišjo slovensko na-
grado za znanstvene dosežke.
• Jernej Kopitar, raziskovalec slovanskih jezikov in književnosti, ki
je izšel iz Zoisovega kroga, je leta 1809 objavil prvo znanstveno
slovnico slovenskega jezika (Grammatik des schlavischen Sprache in
Krain, Kärnten und Steiermark), ki je obveljala za eno najvplivnejših
slovanskih tovrstnih del.
19. stoletje
Čas Ilirskih provinc (1809–1813), ko je večina slovenskega ozemlja prišla
pod francosko jurisdikcijo, Ljubljana pa je postala glavno mesto, je bil
prekratek, da bi se lahko izpeljali ambiciozni načrti za reorganizacijo
šolstva in ustanovitev univerze. Sledilo je obdobje, v katerem so po vsej
Evropi prevladovale reakcionarne tendence.
• Drugi kongres Svete alianse je potekal leta 1821 v Ljubljani, ki je s
tem za kratek čas postala center Evrope. Na njem so sklenili zatreti
revolucijska vrenja po Evropi.
• Na začetku 19. stoletja je Slovenijo močno zaznamovala uvedba
parnih strojev. Leta 1818 je iz Trsta v Benetke izplul prvi parnik v
Jadranskem morju, leto pozneje pa so v Trstu postavili parni mlin,
prvi stroj na parni pogon na Slovenskem. Naslednjega zasledimo
leta 1835 v Ljubljani, kmalu za tem pa še v rudniku živega srebra v
Idriji.
• Josef Ressel, gozdar in izumitelj češko-nemškega rodu, je kot goz-
dar v Sloveniji, kamor je prišel leta 1817, uvajal napredno gospo-
darjenje in razvijal idejo ladijskega vijaka. Patentiral ga je leta 1827
in ga dve leti pozneje najprej demonstriral na Seni v Parizu, tu še
na ročni pogon, zatem pa istega leta v Trstu še na parni pogon.
• Uporaba strojev na parni pogon je v Sloveniji dosegla višek med
letoma 1849 in 1857, ko je bila zgrajena železnica Trst–Ljubljana.
• Med pomembne dogodke prve polovice 19. stoletja se je zapisa-
lo tudi odprtje Kranjskega deželnega muzeja (zdaj Narodni muzej
Slovenije) leta 1831.
15
