Page 18 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 18
Glavni mejniki slovenske znanosti do druge svetovne vojne
• Leta 1842 je Kranjčan Janez Puhar izumil fotografijo na steklu. S
svojimi fotografijami je sodeloval na razstavah v Londonu in New
Yorku in leta 1852 prejel diplomo »izumitelj fotografije na steklu«,
ki mu jo je podelila akademija za poljedelstvo, obrt in trgovino v
Parizu.
• Leta 1830 je Friderik Baraga, misijonar, ki je pozneje postal škof,
odšel v Ameriko in začel delati med severnoameriškimi Indijanci
(Otava in Očipva). Bil je pomemben etnološki in jezikovni razisko-
valec. Leta 1837 je objavil pionirsko etnološko delo, študijo o šegah
in načinu življenja severnih Indijancev, leta 1850 slovnico očipvej-
skega jezika, ki je prva slovnica kakega indijanskega jezika sploh,
leta 1853 pa še očipvejsko-angleško-očipvejski slovar.
• Baragovo delo je navdihnilo misijonarja in raziskovalca Ignacija
Knobleharja, v Afriki znanega pod imenom Abuna Soliman, ki je
leta 1848 prišel v Sudan. Med postavljanjem misijonskih postaj je
raziskoval porečja Nila. Bil je prvi belec, ki je na Belem Nilu prišel
vse do 3. stopinje severne širine, avtor študij o prebivalcih ob Nilu
ter pomemben zbiratelj tamkajšnjega etnološkega, zoološkega in
botaničnega gradiva.
• Filolog Fran Miklošič, preučevalec slovanskih jezikov, poliglot in
utemeljitelj slovanskega primerjalnega jezikoslovja, je bil rektor
dunajske univerze, ustanovitelj dunajske stolice za primerjalno
slovansko jezikoslovje in večkratni dekan dunajske filozofske fa-
kultete. Njegova mojstrovina, obsežna primerjalna slovnica slo-
vanskih jezikov, je izhajala v letih 1852–1875, leta 1886 pa je objavil
tudi etimološki slovar slovanskih jezikov.
• Češko-avstrijski speleolog in geograf Adolf Schmidl je na pobudo
dunajske akademije znanosti v letih 1850–1854 raziskoval sloven-
ski Kras oziroma kraške jame. Objavil je več speleoloških študij o
naših krajih, na podlagi katerih je speleologijo (jamoslovje) uvelja-
vil kot novo znanstveno področje.
• V drugi polovici 19. stoletja je Marko Vincenc Lipold, prvi slovenski
geolog, rudarski inženir in paleontolog, podrobno preučil geološko
sestavo in zgradbo idrijskega rudnika, v tehnologijo rudarjenja pa
vpeljal novejša znanstvenogeološka spoznanja. Njegovo tradicijo
je po drugi svetovni vojni nadgrajeval geolog Ivan Mlakar, ki je z
natančnimi znanstvenimi postopki podaljšal življenjsko dobo ru-
16
• Leta 1842 je Kranjčan Janez Puhar izumil fotografijo na steklu. S
svojimi fotografijami je sodeloval na razstavah v Londonu in New
Yorku in leta 1852 prejel diplomo »izumitelj fotografije na steklu«,
ki mu jo je podelila akademija za poljedelstvo, obrt in trgovino v
Parizu.
• Leta 1830 je Friderik Baraga, misijonar, ki je pozneje postal škof,
odšel v Ameriko in začel delati med severnoameriškimi Indijanci
(Otava in Očipva). Bil je pomemben etnološki in jezikovni razisko-
valec. Leta 1837 je objavil pionirsko etnološko delo, študijo o šegah
in načinu življenja severnih Indijancev, leta 1850 slovnico očipvej-
skega jezika, ki je prva slovnica kakega indijanskega jezika sploh,
leta 1853 pa še očipvejsko-angleško-očipvejski slovar.
• Baragovo delo je navdihnilo misijonarja in raziskovalca Ignacija
Knobleharja, v Afriki znanega pod imenom Abuna Soliman, ki je
leta 1848 prišel v Sudan. Med postavljanjem misijonskih postaj je
raziskoval porečja Nila. Bil je prvi belec, ki je na Belem Nilu prišel
vse do 3. stopinje severne širine, avtor študij o prebivalcih ob Nilu
ter pomemben zbiratelj tamkajšnjega etnološkega, zoološkega in
botaničnega gradiva.
• Filolog Fran Miklošič, preučevalec slovanskih jezikov, poliglot in
utemeljitelj slovanskega primerjalnega jezikoslovja, je bil rektor
dunajske univerze, ustanovitelj dunajske stolice za primerjalno
slovansko jezikoslovje in večkratni dekan dunajske filozofske fa-
kultete. Njegova mojstrovina, obsežna primerjalna slovnica slo-
vanskih jezikov, je izhajala v letih 1852–1875, leta 1886 pa je objavil
tudi etimološki slovar slovanskih jezikov.
• Češko-avstrijski speleolog in geograf Adolf Schmidl je na pobudo
dunajske akademije znanosti v letih 1850–1854 raziskoval sloven-
ski Kras oziroma kraške jame. Objavil je več speleoloških študij o
naših krajih, na podlagi katerih je speleologijo (jamoslovje) uvelja-
vil kot novo znanstveno področje.
• V drugi polovici 19. stoletja je Marko Vincenc Lipold, prvi slovenski
geolog, rudarski inženir in paleontolog, podrobno preučil geološko
sestavo in zgradbo idrijskega rudnika, v tehnologijo rudarjenja pa
vpeljal novejša znanstvenogeološka spoznanja. Njegovo tradicijo
je po drugi svetovni vojni nadgrajeval geolog Ivan Mlakar, ki je z
natančnimi znanstvenimi postopki podaljšal življenjsko dobo ru-
16
