Page 17 - Uran Maravić, Maja, in Gordana Ivankovič. 2017. Zagotavljanje kakovosti v gostinstvu. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 17
uvod
je vsem znani gospodarski položaj po letu 2008 precej zaustavil vlaganja v znanje in ra-
zvoj v turističnih organizacijah.
Glavni namen te raziskave je ugotoviti, kako zagotavljati funkcionalno kakovost v
slovenskih turističnih organizacijah, in narediti predlog za nadaljnji razvoj funkcional-
ne kakovosti v turizmu. Zato v prvem delu najprej predstavljamo teoretične osnove ka-
kovosti in kakovosti storitev, temeljne teoretične značilnosti zagotavljanja kakovosti v
hotelu ter na primeru dobre prakse v slovenskem hotelu prikazujemo način zagotavlja-
nja kakovosti in rezultate tega dela.
Program mednarodne primerljivosti in dostopnosti informacij
v turizmu
Turistični subjekti, še zlasti hoteli, morajo nenehno napredovati, da lahko zagotavlja-
jo uspešnost in konkurenčnost na trgu. Pri tem jim je v pomoč zelo učinkovito orod-
je – benchmarking, ki omogoča prepoznavanje najboljše prakse v določeni dejavnosti.
Zlasti je kot podlaga za odločanje uporaben konkurenčni benchmarking, s katerim se
hoteli primerjajo s primerljivimi neposrednimi konkurenti in tako ugotavljajo, na kate-
rih področjih so konkurenčni, na katerih pa morajo svoje poslovne dosežke še izboljša-
ti. Uporaba benchmarkinga v hotelirstvu ima v svetu zelo dolgo tradicijo (Harris, Kerr,
Foster & Company: Trends in the Hotel Business: Statistical Review 1929–1936; PFK
Consulting). PFK Hospitality research (PFK-HR) izdaja mesečne, četrtletne, polletne
in letne analize trendov, v katerih prikazuje poslovne izide in napovedi; Smith Tra-
vel Research (STR); STAR (Smith Travel Accomamodation Report), F & B STAR,
STAR ADD Ons, Spa STAR, Hotel Survey, Corporate Reports, Destinantion Re-
ports, Pipeline Reports …. ; Ernest and Young (EY): Global Hospitality Insight, Ho-
tel Benchmark Survey …; Horwath Consulting: letne in mesečne raziskave uspešnosti
poslovanja v hotelirstvu po kontinentih, državah in mestih; CrossBench projekt (2015)
– Benchmarking slovenskega in hrvaškega hotelirstva . ).
Za kakršnekoli primerjave je predpogoj uporaba mednarodnih standardov poro-
čanja v hotelirstvu USALI, ki enotno opredeljuje denarne in nekatere nedenarne ka-
tegorije poslovanja, ne glede na geografsko lokacijo hotelov in različne nacionalne ra-
čunovodske standarde. Le na ta način so omogočene primerjave stopnje zasedenosti
sob (occ.), povprečne cene sobe (ADR), prihodkov na razpoložljivo sobo (RevPAR),
celotnih prihodkov na razpoložljivo sobo (TRevPAR), kazalnikov deleža posameznih
stroškov v prihodkih poslovnih oddelkov hotelov pa tudi upoštevanje stroškov pri iz-
računu deleža bruto dobička hotela v prihodkih (% GOP) in bruto dobička na sobo
(GOPPAR).
Če povemo natančneje, obstaja samo ena »ad hoc« študija primerjave stroškov
poslovanja med Slovenijo in Avstrijo. Večina hotelov v Sloveniji še ni vpeljala USALI –
mednarodnega računovodskega sistema za hotelirstvo in se po osnovnih mednarodnih
parametrih uspešnosti poslovanja, kot so ADR, REVPAR, letna zasedenost zmogljivo-
sti itd., s tujimi hoteli ne more primerjati.
Ta raziskava podaja kratko analizo ekonomske uspešnosti turizma in hotelirstva
v Sloveniji ter pilotni projekt intervjujev z vodstvi izbranih hotelov, za katere smo do-
17
je vsem znani gospodarski položaj po letu 2008 precej zaustavil vlaganja v znanje in ra-
zvoj v turističnih organizacijah.
Glavni namen te raziskave je ugotoviti, kako zagotavljati funkcionalno kakovost v
slovenskih turističnih organizacijah, in narediti predlog za nadaljnji razvoj funkcional-
ne kakovosti v turizmu. Zato v prvem delu najprej predstavljamo teoretične osnove ka-
kovosti in kakovosti storitev, temeljne teoretične značilnosti zagotavljanja kakovosti v
hotelu ter na primeru dobre prakse v slovenskem hotelu prikazujemo način zagotavlja-
nja kakovosti in rezultate tega dela.
Program mednarodne primerljivosti in dostopnosti informacij
v turizmu
Turistični subjekti, še zlasti hoteli, morajo nenehno napredovati, da lahko zagotavlja-
jo uspešnost in konkurenčnost na trgu. Pri tem jim je v pomoč zelo učinkovito orod-
je – benchmarking, ki omogoča prepoznavanje najboljše prakse v določeni dejavnosti.
Zlasti je kot podlaga za odločanje uporaben konkurenčni benchmarking, s katerim se
hoteli primerjajo s primerljivimi neposrednimi konkurenti in tako ugotavljajo, na kate-
rih področjih so konkurenčni, na katerih pa morajo svoje poslovne dosežke še izboljša-
ti. Uporaba benchmarkinga v hotelirstvu ima v svetu zelo dolgo tradicijo (Harris, Kerr,
Foster & Company: Trends in the Hotel Business: Statistical Review 1929–1936; PFK
Consulting). PFK Hospitality research (PFK-HR) izdaja mesečne, četrtletne, polletne
in letne analize trendov, v katerih prikazuje poslovne izide in napovedi; Smith Tra-
vel Research (STR); STAR (Smith Travel Accomamodation Report), F & B STAR,
STAR ADD Ons, Spa STAR, Hotel Survey, Corporate Reports, Destinantion Re-
ports, Pipeline Reports …. ; Ernest and Young (EY): Global Hospitality Insight, Ho-
tel Benchmark Survey …; Horwath Consulting: letne in mesečne raziskave uspešnosti
poslovanja v hotelirstvu po kontinentih, državah in mestih; CrossBench projekt (2015)
– Benchmarking slovenskega in hrvaškega hotelirstva . ).
Za kakršnekoli primerjave je predpogoj uporaba mednarodnih standardov poro-
čanja v hotelirstvu USALI, ki enotno opredeljuje denarne in nekatere nedenarne ka-
tegorije poslovanja, ne glede na geografsko lokacijo hotelov in različne nacionalne ra-
čunovodske standarde. Le na ta način so omogočene primerjave stopnje zasedenosti
sob (occ.), povprečne cene sobe (ADR), prihodkov na razpoložljivo sobo (RevPAR),
celotnih prihodkov na razpoložljivo sobo (TRevPAR), kazalnikov deleža posameznih
stroškov v prihodkih poslovnih oddelkov hotelov pa tudi upoštevanje stroškov pri iz-
računu deleža bruto dobička hotela v prihodkih (% GOP) in bruto dobička na sobo
(GOPPAR).
Če povemo natančneje, obstaja samo ena »ad hoc« študija primerjave stroškov
poslovanja med Slovenijo in Avstrijo. Večina hotelov v Sloveniji še ni vpeljala USALI –
mednarodnega računovodskega sistema za hotelirstvo in se po osnovnih mednarodnih
parametrih uspešnosti poslovanja, kot so ADR, REVPAR, letna zasedenost zmogljivo-
sti itd., s tujimi hoteli ne more primerjati.
Ta raziskava podaja kratko analizo ekonomske uspešnosti turizma in hotelirstva
v Sloveniji ter pilotni projekt intervjujev z vodstvi izbranih hotelov, za katere smo do-
17
