Page 223 - Martinčič, Romana, in Roberto Biloslavo. 2017. Vodenje v zdravstvenih organizacijah. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 223
Recenziji
I
Pričujoča znanstvena monografija z naslovom je izdelana na podlagi ana-
lize ter sinteze teoretičnih izhodišč in izsledkov raziskav tujih in doma-
čih avtorjev na področju managementa sprememb, s poudarkom na vo-
denju sprememb v bolnišnicah ter lastne kvalitativno – kvantitativne
empirične raziskave. V kvalitativnem delu raziskave podajata globok uvid
v značilnosti procesov spreminjanja ter pristopov k vodenju sprememb.
V kvantitativnem delu empirične raziskave pa sta avtorja koncipirala las-
ten merski instrument za merjenje vrst sprememb ter merjenje uspešnos-
ti uvedenih sprememb v bolnišnicah. Monografijo zaključita s predlaga-
nim modelom vodenja sprememb v bolnišnicah.
Vodenje sta opredelila kot usmerjanje, motiviranje in vplivanje na za-
poslene z namenom, da so naloge čim bolje opravljene, ob čim manjši po-
rabi energije in čim večjem zadovoljstvu vseh udeleženih. Avtorja ugota-
vljata, da je vodenje sprememb, še posebej velikopoteznih oz. radikalnih
(tudi fundamentalnih) najtežja naloga zdravstvenega managementa.
Osvetlita procesni vidik vodenja sprememb in predstavita ključne modele
managementa sprememb. V sklepnem delu znanstvene monografije pra-
vita, da je upoštevanje obeh vidikov, procesnega in vsebinskega, ključnega
pomena za uspešno uvajanje sprememb v zdravstvu. Avtorja ugotavljata,
da slovenski zdravstveni managerji uporabljajo vse tri glavne stile vode-
nja; transformacijsko, transakcijsko in laissez-faire vodenje oz. vodenje
brez vajeti. Med izvajanjem sprememb je bila izraženost transformacijske-
ga in transakcijskega načina vodenja v povprečju skoraj enaka. Oba stila
sta se izkazala kot uspešna pri uvajanju sprememb, medtem ko se je pasi-
I
Pričujoča znanstvena monografija z naslovom je izdelana na podlagi ana-
lize ter sinteze teoretičnih izhodišč in izsledkov raziskav tujih in doma-
čih avtorjev na področju managementa sprememb, s poudarkom na vo-
denju sprememb v bolnišnicah ter lastne kvalitativno – kvantitativne
empirične raziskave. V kvalitativnem delu raziskave podajata globok uvid
v značilnosti procesov spreminjanja ter pristopov k vodenju sprememb.
V kvantitativnem delu empirične raziskave pa sta avtorja koncipirala las-
ten merski instrument za merjenje vrst sprememb ter merjenje uspešnos-
ti uvedenih sprememb v bolnišnicah. Monografijo zaključita s predlaga-
nim modelom vodenja sprememb v bolnišnicah.
Vodenje sta opredelila kot usmerjanje, motiviranje in vplivanje na za-
poslene z namenom, da so naloge čim bolje opravljene, ob čim manjši po-
rabi energije in čim večjem zadovoljstvu vseh udeleženih. Avtorja ugota-
vljata, da je vodenje sprememb, še posebej velikopoteznih oz. radikalnih
(tudi fundamentalnih) najtežja naloga zdravstvenega managementa.
Osvetlita procesni vidik vodenja sprememb in predstavita ključne modele
managementa sprememb. V sklepnem delu znanstvene monografije pra-
vita, da je upoštevanje obeh vidikov, procesnega in vsebinskega, ključnega
pomena za uspešno uvajanje sprememb v zdravstvu. Avtorja ugotavljata,
da slovenski zdravstveni managerji uporabljajo vse tri glavne stile vode-
nja; transformacijsko, transakcijsko in laissez-faire vodenje oz. vodenje
brez vajeti. Med izvajanjem sprememb je bila izraženost transformacijske-
ga in transakcijskega načina vodenja v povprečju skoraj enaka. Oba stila
sta se izkazala kot uspešna pri uvajanju sprememb, medtem ko se je pasi-
