Page 224 - Martinčič, Romana, in Roberto Biloslavo. 2017. Vodenje v zdravstvenih organizacijah. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 224
Vodenje sprememb v zdravstvenih organizacijah
ven način vodenja izkazal za neuspešnega. Podala sta tudi zanimive rezul-
tate multivariatne regresijske analize, v kateri sta potrdila pozitivno pove-
zanost med pasivnim vodenjem in radikalno temeljnimi spremembami,
kar predstavlja določeno presenečenje glede na ostale raziskave v svetu,
kjer raziskovalci transformacijskemu stilu vodenja pripisujejo večji uspeh
pri uvajanju radikalnih sprememb. Na podlagi rezultatov študije avtor-
ja podata tudi nekaj priporočil za prakso in s tem pomagata zdravstve-
nim managerjem razumeti učinke uspešnega managementa sprememb.
V znanstveni monografiji sta avtorja povzela bistvene ugotovitve iz opra-
vljene raziskave ter jih primerjala z ugotovitvami drugih.
Monografija je izdelana na podlagi primarno in sekundarno zbranih
informacij o vodenju sprememb v zdravstvenih organizacijah. Znanstve-
na monografija sestoji iz osem vsebinsko zaokroženih poglavij, ki preko
224 začetnih teoretičnih izhodišč koncipirajo okvir raziskave in preko zbi-
ranja in obdelave podatkov ter njihove analize pripeljejo do ugotovitev
lastne empirične raziskave ter sklepa monografije
Namen raziskave je bil razviti načine za učinkovito vodenje spre-
memb, ki bi vodjem pri izvajanju posameznih korakov v procesih spremi-
njanja omogočali večjo suverenost pri vodenju. S proučitvijo pristopov in
stilov vodenja, ki so v bolnišnicah najbolj povezani s procesi spreminjanja
sta avtorja pridobila globok vpogled v vodenje in vrste sprememb v bolni-
šnicah. Oblikovala sta šest ključnih ciljev, ki med drugim se nanašajo na
preučitev in identifikacijo značilnih stilov vodenja sprememb v bolnišni-
cah ter ugotavljanje morebitne statistične povezanosti stilov z izvajanjem
različnih vrst sprememb v slovenskih bolnišnicah. Oblikovala sta temelj-
na vprašanja za izvedbo polstrukturiranih intervjujev v kvalitativni razi-
skavi ter sedem raziskovalnih hipotez.
Vsebina dela je aktualna. Pričujoče delo je ustrezno strukturirano.
Nabor uporabljene literature je aktualen in dovolj bogat. Uporabljena ter-
minologija je ustrezna.
Prispevek monografije k znanosti lahko razdelimo na teoretičen, em-
piričen in metodološki. S teoretičnega vidika avtorja strneta pregled in
analizo ter kritično ovrednotita raziskave s področja vodenja sprememb
v bolnišnicah. Metodološki prispevek znanstvene monografije je dvojen:
prvi se nanaša na kombiniranje kvalitativnih in kvantitativnih razisko-
valnih metod, drugi pa na razvoj merskega instrumenta za merjenje šti-
rih vrst sprememb povezanih z zdravstvenimi organizacijami. Empirični
prispevek monografije pa je v predlaganem modelu vodenja sprememb v
bolnišnicah, ki lahko zdravstvenim managerjem služi kot koristno kon-
ceptualno orodje.
ven način vodenja izkazal za neuspešnega. Podala sta tudi zanimive rezul-
tate multivariatne regresijske analize, v kateri sta potrdila pozitivno pove-
zanost med pasivnim vodenjem in radikalno temeljnimi spremembami,
kar predstavlja določeno presenečenje glede na ostale raziskave v svetu,
kjer raziskovalci transformacijskemu stilu vodenja pripisujejo večji uspeh
pri uvajanju radikalnih sprememb. Na podlagi rezultatov študije avtor-
ja podata tudi nekaj priporočil za prakso in s tem pomagata zdravstve-
nim managerjem razumeti učinke uspešnega managementa sprememb.
V znanstveni monografiji sta avtorja povzela bistvene ugotovitve iz opra-
vljene raziskave ter jih primerjala z ugotovitvami drugih.
Monografija je izdelana na podlagi primarno in sekundarno zbranih
informacij o vodenju sprememb v zdravstvenih organizacijah. Znanstve-
na monografija sestoji iz osem vsebinsko zaokroženih poglavij, ki preko
224 začetnih teoretičnih izhodišč koncipirajo okvir raziskave in preko zbi-
ranja in obdelave podatkov ter njihove analize pripeljejo do ugotovitev
lastne empirične raziskave ter sklepa monografije
Namen raziskave je bil razviti načine za učinkovito vodenje spre-
memb, ki bi vodjem pri izvajanju posameznih korakov v procesih spremi-
njanja omogočali večjo suverenost pri vodenju. S proučitvijo pristopov in
stilov vodenja, ki so v bolnišnicah najbolj povezani s procesi spreminjanja
sta avtorja pridobila globok vpogled v vodenje in vrste sprememb v bolni-
šnicah. Oblikovala sta šest ključnih ciljev, ki med drugim se nanašajo na
preučitev in identifikacijo značilnih stilov vodenja sprememb v bolnišni-
cah ter ugotavljanje morebitne statistične povezanosti stilov z izvajanjem
različnih vrst sprememb v slovenskih bolnišnicah. Oblikovala sta temelj-
na vprašanja za izvedbo polstrukturiranih intervjujev v kvalitativni razi-
skavi ter sedem raziskovalnih hipotez.
Vsebina dela je aktualna. Pričujoče delo je ustrezno strukturirano.
Nabor uporabljene literature je aktualen in dovolj bogat. Uporabljena ter-
minologija je ustrezna.
Prispevek monografije k znanosti lahko razdelimo na teoretičen, em-
piričen in metodološki. S teoretičnega vidika avtorja strneta pregled in
analizo ter kritično ovrednotita raziskave s področja vodenja sprememb
v bolnišnicah. Metodološki prispevek znanstvene monografije je dvojen:
prvi se nanaša na kombiniranje kvalitativnih in kvantitativnih razisko-
valnih metod, drugi pa na razvoj merskega instrumenta za merjenje šti-
rih vrst sprememb povezanih z zdravstvenimi organizacijami. Empirični
prispevek monografije pa je v predlaganem modelu vodenja sprememb v
bolnišnicah, ki lahko zdravstvenim managerjem služi kot koristno kon-
ceptualno orodje.
