Page 115 - Sikošek, Marijana. 2017. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 115
Empirični del

PCO). Zato je bilo možnih več odgovorov, v povprečju pa so jih navedli
1,3. Struktura ponudnikov kaže na to, da je v raziskavi sodeloval precej-
šen delež tistih, ki so pobudniki za organizacijo srečanj oziroma naročni-
ki, saj so anketirani navedli, da so naročniki oziroma organizatorji srečanj
v 36,2 % (preglednica 15).

Preglednica 13: Vrsta kongresnega ponudnika glede na storitve

Naročnik/organizator (»buyer«, »meeting planner«) Število Delež (v %) 115
Znanstveno-raziskovalna institucija 42 36,2
Prizorišče 31 26,7
Kongresni urad (CVB) / DMO 30 25,9
PCO 11 9,5
DMC (DMC, incentive, team-building storitve) 9 7,8
Drugo 8 6,9
16 13,8

Dobra četrtina (26,7 %) jih deluje v znanstveno-raziskovalni institu-
ciji, ti so pogosto naročniki – pobudniki kongresov ali pa tudi organiza-
torji oziroma tudi ponudniki storitev prizorišča. Nekaj manj (25,9 %) je
ponudnikov prizorišč, ki pa so navedli, da so zaposleni v hotelu s konfe-
renčnimi zmogljivostmi (n = 14), v kongresnem hotelu (n = 5), v kongres-
nem oziroma razstaviščnem centru (n  =  4) ali na posebnem prizorišču
(n = 1). Med anketiranimi je tudi nekaj predstavnikov kongresnih uradov
(9,5 %) ter profesionalnih kongresnih organizatorjev (7,8 %).

Polovica anketirancev navaja, da njihova organizacija prireja do 5
konferenc letno, slaba petina (18,0 %) pa, da od 6 do 10. Dobra desetina
organizacij (11,5 %) organizira od 11 do 30 konferenc, 5,7 % od 31 do 50,
desetina (10,7 %) pa več kot 50. Za 4,1 % anketirancev nismo uspeli prido-
biti tega podatka (preglednica 16).

Preglednica 14: Število organiziranih konferenc letno

Število Delež (v %)

Do 5 61 50,0

6–10 22 18,0

11–30 14 11,5

31–50 7 5,7
   110   111   112   113   114   115   116   117   118   119   120