Page 119 - Sikošek, Marijana. 2017. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 119
Empirični del
datka. Podatki kažejo na to, da se v povprečju organizira manjša srečanja,
medtem ko je tistih z večjim številom udeležencev najmanj, kar je primer-
ljivo s trendi v kongresni industriji (ICCA 2013).
Za izdelavo kongresnega profila je pomemben podatek o sezonaliza-
ciji srečanj, zato smo ponudnike spraševali o deležu srečanj, organizira-
nih po posameznih obdobjih v preteklem letu. Rezultate predstavljamo
v preglednici 22.
Preglednica 20: Povprečni delež srečanj v preteklem letu glede na obdobje
Od 1. januarja do 28. februarja Delež (v %) 119
Od 1. marca do 30. aprila
Od 1. maja do 30. junija 8,32
Od 1. julija do 31. avgusta 17,48
Od 1. septembra do 31. oktobra 24,29
Od 1. novembra do 31. decembra 2,59
Skupaj 33,38
13,94
100,00
Ponudniki ocenjujejo, da se je največ srečanj zvrstilo v obdobju od 1.
septembra do 31. oktobra (33,4 %). Naslednje najpomembnejše obdobje
za ponudnike je v času od 1. maja do 30. junija, v katerem je bilo povpreč-
no 24,3 % vseh dogodkov. V obdobju od 1. novembra do 31. decembra je
bilo 13,9 % dogodkov, od 1. marca do 30. aprila pa 17,5 %. Največje mrtvi-
lo je v obdobjih od 1. januarja do 28. februarja, ko so ponudniki organi-
zirali v povprečju 8,3 % vseh dogodkov, in od 1. julija do 31. avgusta, ko
je bilo le 2,6 % dogodkov. Za 14 ponudnikov nismo uspeli pridobiti po-
datka. Podatki so pričakovani in v skladju z drugimi poročili, saj običajna
kongresna sezona na severni polobli traja v pomladnih in jesenskih mese-
cih, najmanj pa v poletnih, ko so tudi sicer predvidene počitnice (Rogers
2008), kar smo ugotovili tudi v predhodni raziskavi (Sikošek idr. 2014).
Delitev srečanj glede na mednarodno udeležbo prikazujemo v pre-
glednici 23.
datka. Podatki kažejo na to, da se v povprečju organizira manjša srečanja,
medtem ko je tistih z večjim številom udeležencev najmanj, kar je primer-
ljivo s trendi v kongresni industriji (ICCA 2013).
Za izdelavo kongresnega profila je pomemben podatek o sezonaliza-
ciji srečanj, zato smo ponudnike spraševali o deležu srečanj, organizira-
nih po posameznih obdobjih v preteklem letu. Rezultate predstavljamo
v preglednici 22.
Preglednica 20: Povprečni delež srečanj v preteklem letu glede na obdobje
Od 1. januarja do 28. februarja Delež (v %) 119
Od 1. marca do 30. aprila
Od 1. maja do 30. junija 8,32
Od 1. julija do 31. avgusta 17,48
Od 1. septembra do 31. oktobra 24,29
Od 1. novembra do 31. decembra 2,59
Skupaj 33,38
13,94
100,00
Ponudniki ocenjujejo, da se je največ srečanj zvrstilo v obdobju od 1.
septembra do 31. oktobra (33,4 %). Naslednje najpomembnejše obdobje
za ponudnike je v času od 1. maja do 30. junija, v katerem je bilo povpreč-
no 24,3 % vseh dogodkov. V obdobju od 1. novembra do 31. decembra je
bilo 13,9 % dogodkov, od 1. marca do 30. aprila pa 17,5 %. Največje mrtvi-
lo je v obdobjih od 1. januarja do 28. februarja, ko so ponudniki organi-
zirali v povprečju 8,3 % vseh dogodkov, in od 1. julija do 31. avgusta, ko
je bilo le 2,6 % dogodkov. Za 14 ponudnikov nismo uspeli pridobiti po-
datka. Podatki so pričakovani in v skladju z drugimi poročili, saj običajna
kongresna sezona na severni polobli traja v pomladnih in jesenskih mese-
cih, najmanj pa v poletnih, ko so tudi sicer predvidene počitnice (Rogers
2008), kar smo ugotovili tudi v predhodni raziskavi (Sikošek idr. 2014).
Delitev srečanj glede na mednarodno udeležbo prikazujemo v pre-
glednici 23.
