Page 11 - Weiss, Jernej, ur. 2018. Nova glasba v “novi” Evropi med obema svetovnima vojnama ?? New Music in the “New” Europe Between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 2
P. 11
oi: https://doi.org/10.26493/978-961-7023-72-5.9-11
Nova glasba v »novi« Evropi
med obema svetovnima vojnama
Jernej Weiss
Univerza v Ljubljani / Univerza v Mariboru
Pričujoča znanstvena monografija se posveča raziskavam slogovne in kom-
pozicijsko-tehnične raznolikosti obdobja med obema svetovnima vojna-
ma in vzpostavljanjem kavzalnega odnosa med slogovnimi specifikami
posameznih zgodovinskih segmentov in družbenimi spremembami v t. i.
»novi« Evropi po prvi svetovni vojni. Le ta je ne le povsem na novo začrta-
la evropske meje, temveč vplivala tudi na postopno preoblikovanje nacio-
nalnih ideologij ter miselnih okvirov večine tedanjega prebivalstva. Sloven-
ci smo po véliki vojni v novi kulturno-politični realnosti Kraljevine Srbov,
Hrvatov in Slovencev prekinili državljanske vezi z Dunajem ali kot duho-
vito zapiše eden boljših poznavalcev življenja v Habsburški monarhiji, Igor
Grdina, popkovnica s prestolnico ob lepi modri Donavi je bila poslej do-
končno prerezana.
Seveda so nekatere slogovne in estetske premene na domala vseh
umetn iških področjih že več desetletij poprej preroško napovedovale za-
četek prve velike svetovne morije. Sicer pa je prav 20. stoletje v duhov-
nozgodovinskem pogledu večinoma prekinjalo z osnovnimi potezami, ki
so zaznamovale 19. stoletje, v nekaterih pogledih pa je določene značilnos-
ti še stopnjevalo. To v prvi vrsti velja za poudarjen subjektivizem in željo
po inovaciji. Prav zahteva po novem je postala eden izmed osrednjih estet-
skih postulatov modernizma 20. stoletja. Posledično je za omenjeno ob-
dobje značilen ne samo odmik od tradicionalnih izrazil, ki so v pretežni
meri še vedno zaznamovala 19. stoletje, temveč hitro menjavanje oziroma
9
Nova glasba v »novi« Evropi
med obema svetovnima vojnama
Jernej Weiss
Univerza v Ljubljani / Univerza v Mariboru
Pričujoča znanstvena monografija se posveča raziskavam slogovne in kom-
pozicijsko-tehnične raznolikosti obdobja med obema svetovnima vojna-
ma in vzpostavljanjem kavzalnega odnosa med slogovnimi specifikami
posameznih zgodovinskih segmentov in družbenimi spremembami v t. i.
»novi« Evropi po prvi svetovni vojni. Le ta je ne le povsem na novo začrta-
la evropske meje, temveč vplivala tudi na postopno preoblikovanje nacio-
nalnih ideologij ter miselnih okvirov večine tedanjega prebivalstva. Sloven-
ci smo po véliki vojni v novi kulturno-politični realnosti Kraljevine Srbov,
Hrvatov in Slovencev prekinili državljanske vezi z Dunajem ali kot duho-
vito zapiše eden boljših poznavalcev življenja v Habsburški monarhiji, Igor
Grdina, popkovnica s prestolnico ob lepi modri Donavi je bila poslej do-
končno prerezana.
Seveda so nekatere slogovne in estetske premene na domala vseh
umetn iških področjih že več desetletij poprej preroško napovedovale za-
četek prve velike svetovne morije. Sicer pa je prav 20. stoletje v duhov-
nozgodovinskem pogledu večinoma prekinjalo z osnovnimi potezami, ki
so zaznamovale 19. stoletje, v nekaterih pogledih pa je določene značilnos-
ti še stopnjevalo. To v prvi vrsti velja za poudarjen subjektivizem in željo
po inovaciji. Prav zahteva po novem je postala eden izmed osrednjih estet-
skih postulatov modernizma 20. stoletja. Posledično je za omenjeno ob-
dobje značilen ne samo odmik od tradicionalnih izrazil, ki so v pretežni
meri še vedno zaznamovala 19. stoletje, temveč hitro menjavanje oziroma
9
