Page 13 - Weiss, Jernej, ur. 2018. Nova glasba v “novi” Evropi med obema svetovnima vojnama ?? New Music in the “New” Europe Between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 2
P. 13
predgovor
bi se lahko vprašali ali ne gre pri recepciji medvojne slovenske glasbe, ki jo
večkrat primerjamo s težko primerljivimi »vrhovi« sočasne evropske glas-
bene dediščine, za domala pretiran občutek zaostajanja, posnemanja in do-
hitevanja, če vemo, da so se naši skladatelji v 20. stoletju šolali po vsej Evro-
pi in pri nekaterih najvplivnejših evropskih avantgardistih?
Razloge za specifično, regionalno obarvano prevzemanje slogovne ra-
znovrstnosti in posameznih kompozicijskih tehnik je v okviru nekaterih
najnovejših raziskovalnih izsledkov ARRS projekta Slogovna in kompozi-
cijsko-tehnična raznolikost slovenske glasbe od leta 1918 do sodobnosti v luči
družbenih sprememb v pričujoči publikaciji skušalo podati nekaj osrednjih
slovenskih in tujih muzikologov ter tako nakazati smernice za nadaljnje
raziskave slovenske glasbe med obema svetovnima vojnama. Gotovo je to
področje, ki je bilo doslej pri nas manj raziskano, tudi zaradi posledic prej
omenjene »adornovske« miselnosti na naših tleh. Tako se zdi pomemben
del poti raziskovanja specifik obdobja med obema vojnama z vsemi svojimi
zanimivimi odtenki še pred nami.
11
bi se lahko vprašali ali ne gre pri recepciji medvojne slovenske glasbe, ki jo
večkrat primerjamo s težko primerljivimi »vrhovi« sočasne evropske glas-
bene dediščine, za domala pretiran občutek zaostajanja, posnemanja in do-
hitevanja, če vemo, da so se naši skladatelji v 20. stoletju šolali po vsej Evro-
pi in pri nekaterih najvplivnejših evropskih avantgardistih?
Razloge za specifično, regionalno obarvano prevzemanje slogovne ra-
znovrstnosti in posameznih kompozicijskih tehnik je v okviru nekaterih
najnovejših raziskovalnih izsledkov ARRS projekta Slogovna in kompozi-
cijsko-tehnična raznolikost slovenske glasbe od leta 1918 do sodobnosti v luči
družbenih sprememb v pričujoči publikaciji skušalo podati nekaj osrednjih
slovenskih in tujih muzikologov ter tako nakazati smernice za nadaljnje
raziskave slovenske glasbe med obema svetovnima vojnama. Gotovo je to
področje, ki je bilo doslej pri nas manj raziskano, tudi zaradi posledic prej
omenjene »adornovske« miselnosti na naših tleh. Tako se zdi pomemben
del poti raziskovanja specifik obdobja med obema vojnama z vsemi svojimi
zanimivimi odtenki še pred nami.
11
