Page 291 - Weiss, Jernej, ur. 2018. Nova glasba v “novi” Evropi med obema svetovnima vojnama ?? New Music in the “New” Europe Between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 2
P. 291
r adio ljubljana v prvem desetletju svojega delovanja ...
ljevala pričakovanja širših množic mesta, po drugi pa potrebe prebivalcev
podeželja.
Slika 8: Danijel Grum (Radio Ljubljana 11, št. 47 (1933), 3.)
Tabela 2: Delež glasbe na radiu (statistika povzeta po Radio Ljubljana 10, št. 46 (1938), 8.)
1929 Izvajana glasba Gramofonske Skupaj Operna in resna
1930 in prenosi (%) plošče (%) (vsa glasba) (%) glasba (%)
1931 24,5 8,9
1932 26,5 21,5 51 10,2
1933 29,4 21,2 50,9 10,6
29,1 20,1 50,3 11,6
32,6 18,5 52,7 11,2
32,7 51,2
Delež resne glasbe so v največji meri polnili prenosi iz tujine, posame-
zni nastopi domačih uveljavljenih glasbenikov, največkrat pevcev ter pred-
vajanje gramofonskih plošč. Opazna je prisotnost mlajše generacije piani-
stov (Šivic, L. M. Škerjanc, Danilo Švara, Marta Osterc in Marjan Lipovšek;
slednji je po številu nastopov že skoraj veljal za hišnega pianista), ki so nov
medij sprejeli najbrž brez večjih predsodkov in zadržkov.
Na ravni glasbene reprodukcije je bila dirigentova vloga zelo pomemb-
na. To se ne kaže le v poznejših pravilnikih Radijske postaje temveč tudi v
odločilnih premikih, ki so jih nekateri med njimi – zlasti Drago Mario Šija-
nec – v delu z orkestrom uresničili. Velikega pomena je bila uvedba stalnih
prenosov med tremi jugoslovanskimi postajami (1930).38
38 Jože Zorn, »Kronika Radia Ljubljana za leto 1927–1928«, str. 4, v: Arhiv Slovenije, AS
1215, Fond Radiotelevizija Slovenije, t.e. 56.
289
ljevala pričakovanja širših množic mesta, po drugi pa potrebe prebivalcev
podeželja.
Slika 8: Danijel Grum (Radio Ljubljana 11, št. 47 (1933), 3.)
Tabela 2: Delež glasbe na radiu (statistika povzeta po Radio Ljubljana 10, št. 46 (1938), 8.)
1929 Izvajana glasba Gramofonske Skupaj Operna in resna
1930 in prenosi (%) plošče (%) (vsa glasba) (%) glasba (%)
1931 24,5 8,9
1932 26,5 21,5 51 10,2
1933 29,4 21,2 50,9 10,6
29,1 20,1 50,3 11,6
32,6 18,5 52,7 11,2
32,7 51,2
Delež resne glasbe so v največji meri polnili prenosi iz tujine, posame-
zni nastopi domačih uveljavljenih glasbenikov, največkrat pevcev ter pred-
vajanje gramofonskih plošč. Opazna je prisotnost mlajše generacije piani-
stov (Šivic, L. M. Škerjanc, Danilo Švara, Marta Osterc in Marjan Lipovšek;
slednji je po številu nastopov že skoraj veljal za hišnega pianista), ki so nov
medij sprejeli najbrž brez večjih predsodkov in zadržkov.
Na ravni glasbene reprodukcije je bila dirigentova vloga zelo pomemb-
na. To se ne kaže le v poznejših pravilnikih Radijske postaje temveč tudi v
odločilnih premikih, ki so jih nekateri med njimi – zlasti Drago Mario Šija-
nec – v delu z orkestrom uresničili. Velikega pomena je bila uvedba stalnih
prenosov med tremi jugoslovanskimi postajami (1930).38
38 Jože Zorn, »Kronika Radia Ljubljana za leto 1927–1928«, str. 4, v: Arhiv Slovenije, AS
1215, Fond Radiotelevizija Slovenije, t.e. 56.
289
