Page 287 - Weiss, Jernej, ur. 2018. Nova glasba v “novi” Evropi med obema svetovnima vojnama ?? New Music in the “New” Europe Between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 2
P. 287
r adio ljubljana v prvem desetletju svojega delovanja ...
Slika 5: Drago Mario Šijanec (Radio Ljubljana 9, št. 7 (1937), 49.)
z Radiem Ljubljana. Generacija glasbenikov rojenih nekje v začetku 20. sto-
letja je v novi medij vstopila postopno, a suvereno.
Ker ima v radijskem mediju glasba nepogrešljivo vlogo, se bo zadnji del
razprave usmeril v polje glasbenosti Radia Ljubljana. To lahko opazujemo
na ravni neposrednih oddaj iz studija, radijskih prenosov, predvajanja gra-
mofonskih plošč,32 pozneje pa tudi kritik33 in glasbenih oddaj o glasbeno-
32 »Za reproducirano glasbo je imel v letu 1932 radijskih glasbeni arhiv na voljo ka-
kšnih 150 plošč s slovensko glasbo, vendar jih je bilo med temi samo okrog 50 upo-
rabnih. Hrvaških in srbskih plošč je bilo v arhivu po kakšnih sto. Tuje / večinoma
sposojene / pa so bile pri poslušalcih deležne večje kritike. Razen Radio-orkestra, ki
je štel 12 godbenikov, so bile oddaje odvisne od tujih sodelavcev, ki pa so po progra-
mu sodeč, radi sodelovali.« V: Zorn, »Kronika Radia Ljubljana za leto 1932«, 5, v: Ar-
hiv Slovenije, AS 1215, Fond Radiotelevizija Slovenije, t.e. 56.
O tehničnih in kadrovskih pogojih Radia Ljubljana priča tudi vloga napovedovalcev,
ki so poleg napovedovalskega dela pripravljali glasbeni reproducirani program, nas-
tavljali in vrteli gramofonske plošče, izbirali poročila in jih brali; po oddaji pa op-
ravili še spisek izvajanih del za avtorsko pravo. Njihova naloga je bila tudi izplača-
ti izvajalcem honorarje takoj po oddaji. Radio Ljubljana v letih pred drugo svetovno
vojno, str. 5, v: Osnutek za kratko kronologijo RTV, v: Arhiv Slovenije, AS 1215, Fond
Radiotelevizija Slovenije, t.e. 54.
33 Prve kritike sporeda in glasbenih oddaj Radia Ljubljana so začele izhajati leta 1932 v
dnevniku Slovenec. Nekaj mesecev kasneje je pri Radiu Ljubljana vlogo kritika prev-
zel Vilko Ukmar. Glasbena kritika se je pogosteje pojavljala nekje od leta 1934; v ča-
sopisu Naš val jo je pod naslovom Kritičen pregled glasbenega sporeda ljubljanske ra-
dijske postaje pisal L. M. Škerjanc, v časopisu Radio Ljubljana pa jo je redno začel
285
Slika 5: Drago Mario Šijanec (Radio Ljubljana 9, št. 7 (1937), 49.)
z Radiem Ljubljana. Generacija glasbenikov rojenih nekje v začetku 20. sto-
letja je v novi medij vstopila postopno, a suvereno.
Ker ima v radijskem mediju glasba nepogrešljivo vlogo, se bo zadnji del
razprave usmeril v polje glasbenosti Radia Ljubljana. To lahko opazujemo
na ravni neposrednih oddaj iz studija, radijskih prenosov, predvajanja gra-
mofonskih plošč,32 pozneje pa tudi kritik33 in glasbenih oddaj o glasbeno-
32 »Za reproducirano glasbo je imel v letu 1932 radijskih glasbeni arhiv na voljo ka-
kšnih 150 plošč s slovensko glasbo, vendar jih je bilo med temi samo okrog 50 upo-
rabnih. Hrvaških in srbskih plošč je bilo v arhivu po kakšnih sto. Tuje / večinoma
sposojene / pa so bile pri poslušalcih deležne večje kritike. Razen Radio-orkestra, ki
je štel 12 godbenikov, so bile oddaje odvisne od tujih sodelavcev, ki pa so po progra-
mu sodeč, radi sodelovali.« V: Zorn, »Kronika Radia Ljubljana za leto 1932«, 5, v: Ar-
hiv Slovenije, AS 1215, Fond Radiotelevizija Slovenije, t.e. 56.
O tehničnih in kadrovskih pogojih Radia Ljubljana priča tudi vloga napovedovalcev,
ki so poleg napovedovalskega dela pripravljali glasbeni reproducirani program, nas-
tavljali in vrteli gramofonske plošče, izbirali poročila in jih brali; po oddaji pa op-
ravili še spisek izvajanih del za avtorsko pravo. Njihova naloga je bila tudi izplača-
ti izvajalcem honorarje takoj po oddaji. Radio Ljubljana v letih pred drugo svetovno
vojno, str. 5, v: Osnutek za kratko kronologijo RTV, v: Arhiv Slovenije, AS 1215, Fond
Radiotelevizija Slovenije, t.e. 54.
33 Prve kritike sporeda in glasbenih oddaj Radia Ljubljana so začele izhajati leta 1932 v
dnevniku Slovenec. Nekaj mesecev kasneje je pri Radiu Ljubljana vlogo kritika prev-
zel Vilko Ukmar. Glasbena kritika se je pogosteje pojavljala nekje od leta 1934; v ča-
sopisu Naš val jo je pod naslovom Kritičen pregled glasbenega sporeda ljubljanske ra-
dijske postaje pisal L. M. Škerjanc, v časopisu Radio Ljubljana pa jo je redno začel
285
