Page 288 - Weiss, Jernej, ur. 2018. Nova glasba v “novi” Evropi med obema svetovnima vojnama ?? New Music in the “New” Europe Between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 2
P. 288
nova glasba v »novi« evropi med obema svetovnima vojnama
-zgodovinskih temah, ki so jih pripravljali Anton Dolinar, L. M. Škerjanc,
Josip Mantuani, Vilko Ukmar, Srečko Koporc, Slavko Osterc idr.34
Glasbo za neposredne oddaje iz studija je delno priskrbel hišni dva-
najst članski orkester,35 delno pa zunanji izvajalci najrazličnejših glasbenih
profilov: od profesionalnih glasbenikov, solistov in komornih skupin, ama-
terskih zborov (pod okriljem PZ je delovala Pevska zveza, ki je združeva-
la 130 zborov36 iz vse Slovenije), do številnih amaterskih glasbenih ljubite-
ljev – citrarjev, harmonikarjev ter kmečkih godcev in pevcev iz podeželja.
objavljati Vilko Ukmar. Skladatelja sta v svojih kritikah povzemala glavne glasbene
točke preteklega tedna ter ocenjevala tako glasbeni spored, kot nastope izvajalcev,
kvaliteto izbranih gramofonskih plošč, kakovost zvoka in tehnične nepopolnosti,
kot je na primer nerodna postavitev izvajalcev pred mikrofon. V svojih prispev-
kih sta obravnavala tudi glasbena predavanja, ponudila svoje nasvete in obveščala o
glasbenih zanimivostih drugih radijskih postaj. V tem oziru je Vilko Ukmar svoje
delo opisal takole: »S pričetkom izhajanja našega lista v novi sezoni [1934 /33 op. a.]
bom skušal zopet na tem mestu kritično spremljati umetnejše glasbeno življenje lju-
bljanske radijske postaje. Takoj v začetku pripominjam, da ne bom spremljal vsake-
ga nastopa, (da bi se tako ne počutil kdo prezrtega in s tem užaljenega) pač pa bom
skušal v teku raznih nastopov zasledovati vse nastopajoče umetnike in opredeljeva-
ti vrednost njihovega izvajanja. Na drugi strani pa bom skušal vsaj v glavnih črtah
govoriti o glasbeno umetniški snovi sami, o njeni vrednosti, pomembnosti, privla-
čnosti ali obratno. V tem pogledu bo pač moj cilj isti, kot mora biti cilj vodstva naše
postaje z ozirom na odgovornost do vsega slovenskega naroda: vzdrževati izbero
glasbenih umetnin za izvajanje na čim dostojnejši višini in usmerjati jo v možni vi-
šini proti domači produkciji, pa tudi ne dopuščati, da pada izvajanje pod gladino, ki
loči resnega umetnika od neizvežbanega diletanta — vse to, da se nudijo domačim
poslušalcem resnične vrednote in da se pred svetom ne damo osramotiti.« Vilko Uk-
mar, »Nekaj uvoda«, Radio Ljubljana 6, 33 (1934): 3.
34 Program je ob samostojnih koncertih resne glasbe vključeval tematsko zaokrožene
glasbeno-izobraževalne oddaje, ki jih je uvajalo kratko predavanje (narodni večer,
večer slovenske glasbe, ljudski večer, varietetni večer, večer ruske, poljske, italijanske
glasbe). V prvih letih je koncerte ter oddaje o slovenskih skladateljih uvajal pogosto
urednik sam, sčasoma se je število govorcev začelo širiti. V prvih treh letih je bilo na
sporedu mogoče prisluhniti posameznim samostojnim glasbenim predavanjem (kot
na primer: Stane Vurnik Uvod v glasbeni svet; Josip Mantuani Gerbičev večer; Anton
Dolinar O slovenskih glasbenih listih), od leta 1932 naprej pa so poslušalci lahko sle-
dili ciklu predavanj Uvod v glasbo L. M. Škerjanca ter Slovenska glasbena zgodovina
Josipa Mantuanija. V naslednjem letu je predavalo že več različnih skladateljev, med
njimi Srečko Koporc, Matija Bravničar, Heribert Svetel, Zorko Prelovec, Mirko Po-
lič, Vilko Ukmar. Vilko Ukmar in Matija Bravničar sta od leta 1935 naprej prevzela
kratka predavanja o operi, ki sta jih predstavila med pavzami prenosov.
35 Več o tem: Jasna Nemec Novak, »Radijski orkester med leti 1928–1955«, v Simfonični
orkester RTV Slovenija: 50 let, ur. Matej Venier (Ljubljana: Mladinska knjiga, 2006),
46–77.
36 Matjaž Brojan piše, da je radio postal glasnik zborovske pesmi. »Poslušalci so že v
letu 1930 želeli vplivati na pogostejše sodelovanje zborov. V domačih ožjih okoljih
286
-zgodovinskih temah, ki so jih pripravljali Anton Dolinar, L. M. Škerjanc,
Josip Mantuani, Vilko Ukmar, Srečko Koporc, Slavko Osterc idr.34
Glasbo za neposredne oddaje iz studija je delno priskrbel hišni dva-
najst članski orkester,35 delno pa zunanji izvajalci najrazličnejših glasbenih
profilov: od profesionalnih glasbenikov, solistov in komornih skupin, ama-
terskih zborov (pod okriljem PZ je delovala Pevska zveza, ki je združeva-
la 130 zborov36 iz vse Slovenije), do številnih amaterskih glasbenih ljubite-
ljev – citrarjev, harmonikarjev ter kmečkih godcev in pevcev iz podeželja.
objavljati Vilko Ukmar. Skladatelja sta v svojih kritikah povzemala glavne glasbene
točke preteklega tedna ter ocenjevala tako glasbeni spored, kot nastope izvajalcev,
kvaliteto izbranih gramofonskih plošč, kakovost zvoka in tehnične nepopolnosti,
kot je na primer nerodna postavitev izvajalcev pred mikrofon. V svojih prispev-
kih sta obravnavala tudi glasbena predavanja, ponudila svoje nasvete in obveščala o
glasbenih zanimivostih drugih radijskih postaj. V tem oziru je Vilko Ukmar svoje
delo opisal takole: »S pričetkom izhajanja našega lista v novi sezoni [1934 /33 op. a.]
bom skušal zopet na tem mestu kritično spremljati umetnejše glasbeno življenje lju-
bljanske radijske postaje. Takoj v začetku pripominjam, da ne bom spremljal vsake-
ga nastopa, (da bi se tako ne počutil kdo prezrtega in s tem užaljenega) pač pa bom
skušal v teku raznih nastopov zasledovati vse nastopajoče umetnike in opredeljeva-
ti vrednost njihovega izvajanja. Na drugi strani pa bom skušal vsaj v glavnih črtah
govoriti o glasbeno umetniški snovi sami, o njeni vrednosti, pomembnosti, privla-
čnosti ali obratno. V tem pogledu bo pač moj cilj isti, kot mora biti cilj vodstva naše
postaje z ozirom na odgovornost do vsega slovenskega naroda: vzdrževati izbero
glasbenih umetnin za izvajanje na čim dostojnejši višini in usmerjati jo v možni vi-
šini proti domači produkciji, pa tudi ne dopuščati, da pada izvajanje pod gladino, ki
loči resnega umetnika od neizvežbanega diletanta — vse to, da se nudijo domačim
poslušalcem resnične vrednote in da se pred svetom ne damo osramotiti.« Vilko Uk-
mar, »Nekaj uvoda«, Radio Ljubljana 6, 33 (1934): 3.
34 Program je ob samostojnih koncertih resne glasbe vključeval tematsko zaokrožene
glasbeno-izobraževalne oddaje, ki jih je uvajalo kratko predavanje (narodni večer,
večer slovenske glasbe, ljudski večer, varietetni večer, večer ruske, poljske, italijanske
glasbe). V prvih letih je koncerte ter oddaje o slovenskih skladateljih uvajal pogosto
urednik sam, sčasoma se je število govorcev začelo širiti. V prvih treh letih je bilo na
sporedu mogoče prisluhniti posameznim samostojnim glasbenim predavanjem (kot
na primer: Stane Vurnik Uvod v glasbeni svet; Josip Mantuani Gerbičev večer; Anton
Dolinar O slovenskih glasbenih listih), od leta 1932 naprej pa so poslušalci lahko sle-
dili ciklu predavanj Uvod v glasbo L. M. Škerjanca ter Slovenska glasbena zgodovina
Josipa Mantuanija. V naslednjem letu je predavalo že več različnih skladateljev, med
njimi Srečko Koporc, Matija Bravničar, Heribert Svetel, Zorko Prelovec, Mirko Po-
lič, Vilko Ukmar. Vilko Ukmar in Matija Bravničar sta od leta 1935 naprej prevzela
kratka predavanja o operi, ki sta jih predstavila med pavzami prenosov.
35 Več o tem: Jasna Nemec Novak, »Radijski orkester med leti 1928–1955«, v Simfonični
orkester RTV Slovenija: 50 let, ur. Matej Venier (Ljubljana: Mladinska knjiga, 2006),
46–77.
36 Matjaž Brojan piše, da je radio postal glasnik zborovske pesmi. »Poslušalci so že v
letu 1930 želeli vplivati na pogostejše sodelovanje zborov. V domačih ožjih okoljih
286
