Page 286 - Weiss, Jernej, ur. 2018. Nova glasba v “novi” Evropi med obema svetovnima vojnama ?? New Music in the “New” Europe Between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 2
P. 286
nova glasba v »novi« evropi med obema svetovnima vojnama
Dolinarjevo delo je možno vrednotiti šele ob temeljitem poznavanju
predvojnega glasbenega programa, razmer v katerem je ta nastajal, širi-
ne s katero je vstopil v zaprto in po tihem strankarsko razdvojeno sloven-
sko okolje ter vztrajnosti, s katero je postopno pridobival zaupanje doma-
čih profesionalnih glasbenih krogov. Na tej poti je prihod v tujini šolanega
glasbenika, perspektivnega, nadarjenega, mladega Draga Maria Šijanca na
radio, okrepila institucionalizacijo radijskega glasbenega programa in ra-
dijskega orkestra.
Slika 4: Anton Dolinar (Radio Ljubljana 11, št. 43 (1939), 1.)
Dvom šolanih glasbenikov v nov medij ni bil le lokalna specifika, tem-
več vprašanje s katerim so se soočale številne evropske radijske hiše. Skepsa
je bila zaradi tehnoloških omejitev reproducirane glasbe vsekakor upravi-
čena, najbrž pa jo je pogojeval tudi strah pred izgubo publike. Ker v doma-
čem prostoru z izjemo opernega orkestra in Godbe Dravske divizije ni bilo
profesionalno delujočega orkestra, je domače glasbenike bolj kot negoto-
vost navdajalo nezaupanje in najbrž tudi nepoznavanje razsežnosti razvi-
jajočega se medija (izjema je bil tu Josip Čerin, ki je delovanju radijskega
orkestra nasprotoval z mislijo da »poklicnim glasbenikom diletanti jemlje-
jo kruh in zaslužek«31). Nezaupanje in zadržanost sta še posebej značilni za
starejše generacije skladateljev in glasbenikov (Lajovic, Hubad), ki iz različ-
nih razlogov (tvegamo pomisliti nemara celo iz ideoloških) niso sodelovali
31 Dopis J. Čerina Radiu Ljubljana, 1. 3. 1929. Čerin, Josip. Mapa 6, ovojna mapa Radio,
NUK M.
284
Dolinarjevo delo je možno vrednotiti šele ob temeljitem poznavanju
predvojnega glasbenega programa, razmer v katerem je ta nastajal, širi-
ne s katero je vstopil v zaprto in po tihem strankarsko razdvojeno sloven-
sko okolje ter vztrajnosti, s katero je postopno pridobival zaupanje doma-
čih profesionalnih glasbenih krogov. Na tej poti je prihod v tujini šolanega
glasbenika, perspektivnega, nadarjenega, mladega Draga Maria Šijanca na
radio, okrepila institucionalizacijo radijskega glasbenega programa in ra-
dijskega orkestra.
Slika 4: Anton Dolinar (Radio Ljubljana 11, št. 43 (1939), 1.)
Dvom šolanih glasbenikov v nov medij ni bil le lokalna specifika, tem-
več vprašanje s katerim so se soočale številne evropske radijske hiše. Skepsa
je bila zaradi tehnoloških omejitev reproducirane glasbe vsekakor upravi-
čena, najbrž pa jo je pogojeval tudi strah pred izgubo publike. Ker v doma-
čem prostoru z izjemo opernega orkestra in Godbe Dravske divizije ni bilo
profesionalno delujočega orkestra, je domače glasbenike bolj kot negoto-
vost navdajalo nezaupanje in najbrž tudi nepoznavanje razsežnosti razvi-
jajočega se medija (izjema je bil tu Josip Čerin, ki je delovanju radijskega
orkestra nasprotoval z mislijo da »poklicnim glasbenikom diletanti jemlje-
jo kruh in zaslužek«31). Nezaupanje in zadržanost sta še posebej značilni za
starejše generacije skladateljev in glasbenikov (Lajovic, Hubad), ki iz različ-
nih razlogov (tvegamo pomisliti nemara celo iz ideoloških) niso sodelovali
31 Dopis J. Čerina Radiu Ljubljana, 1. 3. 1929. Čerin, Josip. Mapa 6, ovojna mapa Radio,
NUK M.
284
