Page 9 - Faganel, Armand, in Vera Fois. 2018. Dizajnerska kultura in nagrada za oblikovalske dosežke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 9
Uvod
Sodobna družba je kompleksna, intenzivna in predvsem družba podob
in potrošništva. To kompleksno družbeno okolje sestavljamo posamezni-
ki, podjetja in različne institucije. Opredelitev našega okolja je veliko in
izhajajo iz različnih družboslovnih in ekonomskih disciplin, vendar je
vsem skupno, da današnje okolje opredeljujejo pojmi, kot so hitre spre-
membe, informatizacija in globalizacija, kar Bauman (2004) pojasnjuje in
utemeljuje, ko pravi, da naša življenja prežemajo globalni procesi.
Da bi podjetja ohranila svojo konkurenčnost in obstala na trgu, se
morajo hitro prilagajati in iskati nove načine, kako in katere produkte in
storitve proizvajati ter kako jih tržiti. Cameron idr. (2006, 9) pravijo, da
je življenjska doba skoraj katere koli tehnologije na planetu kratka, veči-
noma manj kot šest mesecev. Isti avtorji poudarjajo, da je treba povprašati
vodilne v Microsoftu, Amazonu in drugih podjetjih, ki hitro prilagajajo
storitve in izdelke potrebam na hitro spreminjajočih se trgih, kaj in kako
delajo, da ostajajo vodilni na svojih področjih. Tako kaže, da bodo tisti,
ki so počasni in preveč konservativni v razvoju novih izdelkov, zaostali.
Zato moramo osvetliti okolje, v katerem delujemo kot posamezniki,
tako proizvajalci kot potrošniki. To okolje ni zgolj »prazno okolje«, ki ga
polnimo s podobami, resnicami in idejami, ampak je okolje kultura, ki je
Kneževič (2014, 21) ne razume kot napredovanje civilizacije, temveč kot
»oblikovano in doživeto idejo resnice znotraj družbe«. Idejo resnice si-
cer nenehno preverjamo, se o njej sprašujemo. Del tega spraševanja je lah-
ko povezan z estetiko in estetizacijo, kjer na obliko gledamo, kot da ima
lastno vrednost.
Sodobna družba je kompleksna, intenzivna in predvsem družba podob
in potrošništva. To kompleksno družbeno okolje sestavljamo posamezni-
ki, podjetja in različne institucije. Opredelitev našega okolja je veliko in
izhajajo iz različnih družboslovnih in ekonomskih disciplin, vendar je
vsem skupno, da današnje okolje opredeljujejo pojmi, kot so hitre spre-
membe, informatizacija in globalizacija, kar Bauman (2004) pojasnjuje in
utemeljuje, ko pravi, da naša življenja prežemajo globalni procesi.
Da bi podjetja ohranila svojo konkurenčnost in obstala na trgu, se
morajo hitro prilagajati in iskati nove načine, kako in katere produkte in
storitve proizvajati ter kako jih tržiti. Cameron idr. (2006, 9) pravijo, da
je življenjska doba skoraj katere koli tehnologije na planetu kratka, veči-
noma manj kot šest mesecev. Isti avtorji poudarjajo, da je treba povprašati
vodilne v Microsoftu, Amazonu in drugih podjetjih, ki hitro prilagajajo
storitve in izdelke potrebam na hitro spreminjajočih se trgih, kaj in kako
delajo, da ostajajo vodilni na svojih področjih. Tako kaže, da bodo tisti,
ki so počasni in preveč konservativni v razvoju novih izdelkov, zaostali.
Zato moramo osvetliti okolje, v katerem delujemo kot posamezniki,
tako proizvajalci kot potrošniki. To okolje ni zgolj »prazno okolje«, ki ga
polnimo s podobami, resnicami in idejami, ampak je okolje kultura, ki je
Kneževič (2014, 21) ne razume kot napredovanje civilizacije, temveč kot
»oblikovano in doživeto idejo resnice znotraj družbe«. Idejo resnice si-
cer nenehno preverjamo, se o njej sprašujemo. Del tega spraševanja je lah-
ko povezan z estetiko in estetizacijo, kjer na obliko gledamo, kot da ima
lastno vrednost.
