Page 13 - Faganel, Armand, in Vera Fois. 2018. Dizajnerska kultura in nagrada za oblikovalske dosežke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 13
Uvod 13
svetom proizvodnje vedno nihalo med dvema pogledoma: med redukcio-
nističnim vidikom dizajna kot ene izmed veščin v proizvodnem procesu,
ki jo potrebujemo za povečanje privlačnosti izdelka, in kulturnim vidi-
kom dizajna kot tistega enkratnega sistema kompetenc, znanja in veščin,
ki (vključno s predmeti, praksami, vrednotami in prepričanji, ki pripada-
jo dizajnerski kulturi) lahko prepoznajo inovativne rešitve, ki zadovolju-
jejo eksplicitne ali latentne potrebe ob vključevanju različnih omejitev.
Chatman in Eunyoung Cha (2003) navajata, da je kultura sistem skupnih
vrednot (opredeljujejo, kaj je pomembno) in norm (opredeljujejo ustrezen
pristop in vedenje). O pojmu organizacijska kultura kot pomembnem de-
javniku oblikovalskega mišljenja velja pripomniti, da v oblikovalskih vi-
rih in literaturi zasledimo izraz korporativna kultura, v menedžerski li-
teraturi pa je veliko zapisov o organizacijski kulturi in njenih različnih
tipologijah. Organizacijska kultura je torej lahko razumljena kot sinonim
korporativne kulture ali pa je korporativna kultura vrsta organizacijske
kulture, o čemer bomo podrobneje pisali v poglavju o kulturi. V tem uvo-
dnem poglavju uporabljamo izraza kot sinonima.
Rosenberg, Chauvet in Kleinman (2015) ugotavljajo, da je vpliv orga-
nizacijske kulture na dizajnersko razmišljanje kritičen. Kotter in Heskett
(1992) pravita, da je najustreznejša tista organizacijska kultura, ki vsebu-
je vrednote in norme, ki podpirajo inovacije in spremembe. Donker, Poff
in Zahir (2008) so v empirični raziskavi ugotovili pozitivno in visoko sta-
tistično povezanost med organizacijskimi vrednotami in poslovnimi re-
zultati podjetja. Da pa je organizacijska kultura dejansko lahko strate-
ška prednost, pravi Barney (1986), mora biti kultura pomembna, voditi
mora podjetje k ekonomski uspešnosti, biti mora posebna, imeti lastnos-
ti in značilnosti, ki jih nima veliko podjetij. Kot lahko vidimo iz opre-
delitve organizacijske kulture, lahko ta vsebuje tudi način razmišljanja,
delovanja. V tem primeru dizajnerski način razmišljanja. Julier (2013)
trdi, da se je kultura oblikovanja kot široko uporabljan termin uveljavi-
la v prejšnjem desetletju, analitično pa opisuje sodelovanje domen dizaj-
na, proizvodnje in potrošnje, znotraj katere domujejo vprašanja vrednos-
ti, kroženja in prakse.
Uspešnost na trgu je ena od osnovnih postavk, zakaj podjetje sploh
obstaja. Kot lahko vidimo, podjetja delujejo v globalnem okolju, kjer je
močno prisotna dizajnerska kultura. Že zaposleni so del tega okolja in to-
vrstne vrednote in vedenja delno prinesejo s seboj v delovno okolje. Po
drugi strani vidimo, da so uspešna podjetja tista, ki se zavedajo svojega
kulturnega okolja, ki sledijo spremembam in inovacijam, te pa dosegajo z
oblikovalskim načinom mišljenja kot osnovnim načinom delovanja. Raz-
svetom proizvodnje vedno nihalo med dvema pogledoma: med redukcio-
nističnim vidikom dizajna kot ene izmed veščin v proizvodnem procesu,
ki jo potrebujemo za povečanje privlačnosti izdelka, in kulturnim vidi-
kom dizajna kot tistega enkratnega sistema kompetenc, znanja in veščin,
ki (vključno s predmeti, praksami, vrednotami in prepričanji, ki pripada-
jo dizajnerski kulturi) lahko prepoznajo inovativne rešitve, ki zadovolju-
jejo eksplicitne ali latentne potrebe ob vključevanju različnih omejitev.
Chatman in Eunyoung Cha (2003) navajata, da je kultura sistem skupnih
vrednot (opredeljujejo, kaj je pomembno) in norm (opredeljujejo ustrezen
pristop in vedenje). O pojmu organizacijska kultura kot pomembnem de-
javniku oblikovalskega mišljenja velja pripomniti, da v oblikovalskih vi-
rih in literaturi zasledimo izraz korporativna kultura, v menedžerski li-
teraturi pa je veliko zapisov o organizacijski kulturi in njenih različnih
tipologijah. Organizacijska kultura je torej lahko razumljena kot sinonim
korporativne kulture ali pa je korporativna kultura vrsta organizacijske
kulture, o čemer bomo podrobneje pisali v poglavju o kulturi. V tem uvo-
dnem poglavju uporabljamo izraza kot sinonima.
Rosenberg, Chauvet in Kleinman (2015) ugotavljajo, da je vpliv orga-
nizacijske kulture na dizajnersko razmišljanje kritičen. Kotter in Heskett
(1992) pravita, da je najustreznejša tista organizacijska kultura, ki vsebu-
je vrednote in norme, ki podpirajo inovacije in spremembe. Donker, Poff
in Zahir (2008) so v empirični raziskavi ugotovili pozitivno in visoko sta-
tistično povezanost med organizacijskimi vrednotami in poslovnimi re-
zultati podjetja. Da pa je organizacijska kultura dejansko lahko strate-
ška prednost, pravi Barney (1986), mora biti kultura pomembna, voditi
mora podjetje k ekonomski uspešnosti, biti mora posebna, imeti lastnos-
ti in značilnosti, ki jih nima veliko podjetij. Kot lahko vidimo iz opre-
delitve organizacijske kulture, lahko ta vsebuje tudi način razmišljanja,
delovanja. V tem primeru dizajnerski način razmišljanja. Julier (2013)
trdi, da se je kultura oblikovanja kot široko uporabljan termin uveljavi-
la v prejšnjem desetletju, analitično pa opisuje sodelovanje domen dizaj-
na, proizvodnje in potrošnje, znotraj katere domujejo vprašanja vrednos-
ti, kroženja in prakse.
Uspešnost na trgu je ena od osnovnih postavk, zakaj podjetje sploh
obstaja. Kot lahko vidimo, podjetja delujejo v globalnem okolju, kjer je
močno prisotna dizajnerska kultura. Že zaposleni so del tega okolja in to-
vrstne vrednote in vedenja delno prinesejo s seboj v delovno okolje. Po
drugi strani vidimo, da so uspešna podjetja tista, ki se zavedajo svojega
kulturnega okolja, ki sledijo spremembam in inovacijam, te pa dosegajo z
oblikovalskim načinom mišljenja kot osnovnim načinom delovanja. Raz-