Page 10 - Faganel, Armand, in Vera Fois. 2018. Dizajnerska kultura in nagrada za oblikovalske dosežke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 10
Dizajnerska kultura in nagrada za oblikovalske dosežke
V času hitrega tehnološkega napredka in padanja meja postaja po-
membna in poglavitna konkurenčna prednost oblikovanje. Kot pravi Ju-
lier (2006), je oblikovanje ne le ustvarjanje vizualnih podob, izdelkov
znotraj vizualnega in materialnega sveta, temveč ustvarjanje sistemov, ki
se pojavljajo znotraj vizualnega in materialnega sveta. Malosi, Popovic in
Hickling-Hudson (2007, 1) pravijo, da kultura ustvarja različnosti in je
razkrita v vsaki človeški aktivnosti, vključno z izdelki, ki jih oblikujejo
ljudje. V tem kontekstu je kultura del vrednotnega sistema, in sicer nje-
gov dinamični del, v katerem se nenehno vrednotijo in prevrednotijo ob-
like in pomeni. Ta »oblikovalski pogled« postavlja kulturo v vrednotni
sistem, s čimer se loči od menedžerskega vidika razumevanja kulture or-
ganizacije, ki postavi v središče razumevanja kulture vrednote. Na nek
način se v oblikovanju oblikujejo oblike in pomeni ter s tem tudi ideje
10 resnice.
Tudi podjetja so družbeni sistemi s svojimi vrednotami, kulturo, sis-
temi delovanja. Prek različnih sistemov in procesov ter aktivnosti skušajo
podjetja svoje vrednote prenesti na svoje zaposlene, ki naj bi ravnali v skla-
du z njimi. Po drugi strani skušajo podjetja svoje vrednote, ki so vgraje-
ne v izdelkih in storitvah prek znamčenja1 in drugih posrednikov, posre-
dovati potrošnikom, kupcem. Pri tem nosi pomembno vlogo oblikovanje,
ki je močno prepleteno s podjetništvom. Pri oblikovanju gre namreč za
ustvarjanje predmetov, podob in sistemov, ki so del podjetniškega sveta.
Za opredelitev raziskovalnega problema nas zanimajo trije ključni
koncepti. Oblikovanje, znamčenje in organizacijska kultura.
Oblikovanje
Z razvojem oblikovanja, managementa in podjetništva je prišlo do mno-
gih sprememb v poslovnem okolju. Po drugi strani se podjetja vedno bolj
zavedajo pomena oblikovanja, in to ne le kot oblikovanja lepih izdelkov,
temveč kot načina mišljenja in delovanja, ki temelji na prepletu sistemov
vrednot podjetja, kupca in potrošnika.
Zavest o pomembnosti oblikovanja je od nekdaj prisotna. V zadnjih
30 letih se skupaj z oglaševanjem in znamčenjem še bolj razvija in stopa
v ospredje. Tako so mnoge oblikovalske agencije razširile svoje področje
delovanja še na svetovanje podjetjem s področja znamčenja in obrnjeno
nekatere oglaševalske agencije storitve oblikovanja. Tako se je začelo raz-
vijati področje design managementa,2 ki ponuja nekatere praktične nas-
1 V slovenskem prostoru se za znamčenje bolj uporablja izraz branding.
2 Design management je izraz, ki se ukvarja s tem, kako ustvariti kreativno okolje v organizaciji, ki
spodbuja oblikovanje kot strateško usmeritev podjetja.
V času hitrega tehnološkega napredka in padanja meja postaja po-
membna in poglavitna konkurenčna prednost oblikovanje. Kot pravi Ju-
lier (2006), je oblikovanje ne le ustvarjanje vizualnih podob, izdelkov
znotraj vizualnega in materialnega sveta, temveč ustvarjanje sistemov, ki
se pojavljajo znotraj vizualnega in materialnega sveta. Malosi, Popovic in
Hickling-Hudson (2007, 1) pravijo, da kultura ustvarja različnosti in je
razkrita v vsaki človeški aktivnosti, vključno z izdelki, ki jih oblikujejo
ljudje. V tem kontekstu je kultura del vrednotnega sistema, in sicer nje-
gov dinamični del, v katerem se nenehno vrednotijo in prevrednotijo ob-
like in pomeni. Ta »oblikovalski pogled« postavlja kulturo v vrednotni
sistem, s čimer se loči od menedžerskega vidika razumevanja kulture or-
ganizacije, ki postavi v središče razumevanja kulture vrednote. Na nek
način se v oblikovanju oblikujejo oblike in pomeni ter s tem tudi ideje
10 resnice.
Tudi podjetja so družbeni sistemi s svojimi vrednotami, kulturo, sis-
temi delovanja. Prek različnih sistemov in procesov ter aktivnosti skušajo
podjetja svoje vrednote prenesti na svoje zaposlene, ki naj bi ravnali v skla-
du z njimi. Po drugi strani skušajo podjetja svoje vrednote, ki so vgraje-
ne v izdelkih in storitvah prek znamčenja1 in drugih posrednikov, posre-
dovati potrošnikom, kupcem. Pri tem nosi pomembno vlogo oblikovanje,
ki je močno prepleteno s podjetništvom. Pri oblikovanju gre namreč za
ustvarjanje predmetov, podob in sistemov, ki so del podjetniškega sveta.
Za opredelitev raziskovalnega problema nas zanimajo trije ključni
koncepti. Oblikovanje, znamčenje in organizacijska kultura.
Oblikovanje
Z razvojem oblikovanja, managementa in podjetništva je prišlo do mno-
gih sprememb v poslovnem okolju. Po drugi strani se podjetja vedno bolj
zavedajo pomena oblikovanja, in to ne le kot oblikovanja lepih izdelkov,
temveč kot načina mišljenja in delovanja, ki temelji na prepletu sistemov
vrednot podjetja, kupca in potrošnika.
Zavest o pomembnosti oblikovanja je od nekdaj prisotna. V zadnjih
30 letih se skupaj z oglaševanjem in znamčenjem še bolj razvija in stopa
v ospredje. Tako so mnoge oblikovalske agencije razširile svoje področje
delovanja še na svetovanje podjetjem s področja znamčenja in obrnjeno
nekatere oglaševalske agencije storitve oblikovanja. Tako se je začelo raz-
vijati področje design managementa,2 ki ponuja nekatere praktične nas-
1 V slovenskem prostoru se za znamčenje bolj uporablja izraz branding.
2 Design management je izraz, ki se ukvarja s tem, kako ustvariti kreativno okolje v organizaciji, ki
spodbuja oblikovanje kot strateško usmeritev podjetja.
