Page 60 - Petelin, Ana, Nejc Šarabon, eds. 2018. Zdravje starostnikov ▪︎ Health of the Elderly. Zbornik povzetkov z recenzijo ▪︎ Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press
P. 60
avje starostnikov | health of the elderly Percepcije prehrane pri starejših osebah v domskem okolju:
pilotna študija
Doroteja Rebec, Kaja Erjavec, Tamara Poklar Vatovec, Katarina Babnik
Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju, Polje 42, 6310 Izola,
Slovenija
Uvod: Raziskave prehranjenosti pri starejših potrjujejo ranljivost te skupine lju-
di, še posebno v institucionalnem varstvu. V raziskavi smo se zato usmerili na
različne vidike percepcije prehrane pri starejših v domskem okolju.
Metode: Vprašalnik je vključeval 15 vprašanj zaprtega (demografske značilno-
sti; zaznana količina in kakovost obrokov; različni vidiki zadovoljstva s prehra-
no) in odprtega tipa (prehranjevalne navade pred vstopom v domsko okolje;
predlogi za izboljšanje prehrane). Instrument smo pilotno preizkusili na vzorcu
(n=34) starejših v domskem okolju v Sloveniji. Pri analizi smo uporabili deskrip-
tivne statistike ter kvalitativno analizo odgovorov.
Rezultati: V povprečju so udeleženci najvišje ocenili zadovoljstvo (1-zelo ne-
zadovoljen; 5-zelo zadovoljen) z izgledom hrane (x=4,11; s=0,64), s postrež-
bo (x=4,43; s=0,50), z omogočanjem kulturnega in umirjenega uživanja hrane
(x=4,48; s=0,50) ter z vedenjem osebja med razdeljevanjem hrane (x=4,54;
s=0,50). Najnižje so ocenili okus (x=3,84; s=0,71) in količino hrane (x=3,87;
s=0,78). Odprti odgovori so pokazali, da udeleženci presojajo kakovost pre-
hrane predvsem v povezavi s svojimi predhodnimi navadami.
Razprava in zaključek: Upoštevanje prehranjevalnih navad starejših iz časa pred
vstopom v domsko oskrbo je pomemben dejavnik v individualnem pristopu
prehranske obravnave, kar pripomore k izboljšanju kakovosti življenja starej-
ših v domskem okolju.
Ključne besede: starostnik, holistični pristop, prehranjevalne navade,
institucionalno varstvo
58
pilotna študija
Doroteja Rebec, Kaja Erjavec, Tamara Poklar Vatovec, Katarina Babnik
Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju, Polje 42, 6310 Izola,
Slovenija
Uvod: Raziskave prehranjenosti pri starejših potrjujejo ranljivost te skupine lju-
di, še posebno v institucionalnem varstvu. V raziskavi smo se zato usmerili na
različne vidike percepcije prehrane pri starejših v domskem okolju.
Metode: Vprašalnik je vključeval 15 vprašanj zaprtega (demografske značilno-
sti; zaznana količina in kakovost obrokov; različni vidiki zadovoljstva s prehra-
no) in odprtega tipa (prehranjevalne navade pred vstopom v domsko okolje;
predlogi za izboljšanje prehrane). Instrument smo pilotno preizkusili na vzorcu
(n=34) starejših v domskem okolju v Sloveniji. Pri analizi smo uporabili deskrip-
tivne statistike ter kvalitativno analizo odgovorov.
Rezultati: V povprečju so udeleženci najvišje ocenili zadovoljstvo (1-zelo ne-
zadovoljen; 5-zelo zadovoljen) z izgledom hrane (x=4,11; s=0,64), s postrež-
bo (x=4,43; s=0,50), z omogočanjem kulturnega in umirjenega uživanja hrane
(x=4,48; s=0,50) ter z vedenjem osebja med razdeljevanjem hrane (x=4,54;
s=0,50). Najnižje so ocenili okus (x=3,84; s=0,71) in količino hrane (x=3,87;
s=0,78). Odprti odgovori so pokazali, da udeleženci presojajo kakovost pre-
hrane predvsem v povezavi s svojimi predhodnimi navadami.
Razprava in zaključek: Upoštevanje prehranjevalnih navad starejših iz časa pred
vstopom v domsko oskrbo je pomemben dejavnik v individualnem pristopu
prehranske obravnave, kar pripomore k izboljšanju kakovosti življenja starej-
ših v domskem okolju.
Ključne besede: starostnik, holistični pristop, prehranjevalne navade,
institucionalno varstvo
58
