Page 32 - Potocco, Marcello, ed. 2018. Literatura v preseku družbe, družba v preseku literature. The Crossroads of Literature and Social Praxis. Zbornik povzetkov. Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 32
eratura v preseku družbe, družba v preseku literature, ljubljana, 2018 30 Maja Murnik
Inštitut za nove medije in elektronsko literaturo, Ljubljana
Sodobne slovenske dramske pisave
in družbenoangažirane uprizoritvene prakse
Prispevek izhaja iz zavedanja, da v zadnjih desetletjih ni več smiselno
strogo ločevati med dramatiko in gledališčem, kajti opraviti imamo
z »ne več dramo« (Poschmann) in z ne več gledališčem oz. s post
dramskim gledališčem (Lehmann). V krizi reprezentacije in dramske
forme v ospredje stopajo performativne razsežnosti tekstov, ki po
stajajo barthesovski odprti teksti – heterogene, performativne in
pomensko odprte strukture.
V prispevku bomo v luči njihove družbene angažiranosti in politič
nosti analizirali primere »ne več dram« Simone Semenič ter jih do
polnili z obravnavo primerov nedavnih družbenoangažiranih upri
zoritev v slovenskem gledališču, v katerih je pomemben tekstovni
del (npr. Metamorfoze 4: Črne luknje, Republika Slovenija, Odilo. Zate-
mnitev. Oratorij) in ki segajo od preprostih političnih agitk do kom
pleksnih obravnav družbenih tem. Koga nagovarjajo ti projekti in
kaj želijo doseči?
Domet in moč njihove političnosti in družbene angažiranosti je tre
ba razumeti v kontekstu položaja umetnosti in gledališča v sodob
ni družbi, pa tudi v kontekstu sodobne postpolitičnosti. Kje so da
nes mesta moči in kako jih nagovarjata ter se do njih opredeljujeta
sodobna slovenska drama in gledališče? Kakšne strategije in taktike
pri tem uporabljata ter kaj nam sporočata?
Inštitut za nove medije in elektronsko literaturo, Ljubljana
Sodobne slovenske dramske pisave
in družbenoangažirane uprizoritvene prakse
Prispevek izhaja iz zavedanja, da v zadnjih desetletjih ni več smiselno
strogo ločevati med dramatiko in gledališčem, kajti opraviti imamo
z »ne več dramo« (Poschmann) in z ne več gledališčem oz. s post
dramskim gledališčem (Lehmann). V krizi reprezentacije in dramske
forme v ospredje stopajo performativne razsežnosti tekstov, ki po
stajajo barthesovski odprti teksti – heterogene, performativne in
pomensko odprte strukture.
V prispevku bomo v luči njihove družbene angažiranosti in politič
nosti analizirali primere »ne več dram« Simone Semenič ter jih do
polnili z obravnavo primerov nedavnih družbenoangažiranih upri
zoritev v slovenskem gledališču, v katerih je pomemben tekstovni
del (npr. Metamorfoze 4: Črne luknje, Republika Slovenija, Odilo. Zate-
mnitev. Oratorij) in ki segajo od preprostih političnih agitk do kom
pleksnih obravnav družbenih tem. Koga nagovarjajo ti projekti in
kaj želijo doseči?
Domet in moč njihove političnosti in družbene angažiranosti je tre
ba razumeti v kontekstu položaja umetnosti in gledališča v sodob
ni družbi, pa tudi v kontekstu sodobne postpolitičnosti. Kje so da
nes mesta moči in kako jih nagovarjata ter se do njih opredeljujeta
sodobna slovenska drama in gledališče? Kakšne strategije in taktike
pri tem uporabljata ter kaj nam sporočata?
