Page 36 - Potocco, Marcello, ed. 2018. Literatura v preseku družbe, družba v preseku literature. The Crossroads of Literature and Social Praxis. Zbornik povzetkov. Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 36
eratura v preseku družbe, družba v preseku literature, ljubljana, 2018 34 Marcello Potocco
Univerza na Primorskem
ZDA kot ‘drugi’ v kanadskem nacionalizmu
V prispevku bom predstavil dva primera nacionalne ideologije v ka
nadskem literarnem sistemu. Skupna jima je napetost, ki je bila do
nedavnega še prisotna v odnosu, ki ga kanadska literatura zavzema
do Združenih držav Amerike. Napetost v odnosu do Združenih
držav, ki je bila običajno preučevana znotraj trikotnika Velika Bri
tanija – Kanada – Združene države Amerike, je bila v kanadski lite
rarni vedi zaznana razmeroma zgodaj. Sam se bom osredotočil na
mehanizme sprejemanja in zavračanja vplivov dominantnejše knji
ževnosti in kulture nasproti manj dominantni kanadski književnosti.
Prvi primer bo poezija Archibalda Lampmana. Njegova poezija iz
kazuje tako vpliv ameriške transcendentalistične filozofije kot tudi
strah v odnosu lirskega subjekta do narave, ki ni tipična značilnost
transcendentalističnih avtorjev. Lampmanova poezija je tako tipič
ni primer dvojnosti, ki se kaže v odnosu do drugega, v kanadski sa
moidentifikaciji. Najbrž pa se je prav zaradi očitnosti ameriško-ka
nadskega binoma zgodilo, da na vrhuncu kanadskega nacionalizma,
v šestdesetih letih, Lampmanova poezija ni doživela tolikšne po
zornosti, kot so jo zagovorniki kanadskega literarnega nacionalizma
(zlasti M. Atwood) posvečali drugim avtorjem. Drugi v prispevku
obravnavani primer prav tako kaže na ameriško-kanadsko nape
tost, a ne le na ravni literarne oblike; napetost se je namreč jasno
izkazala v obliterarnih bojih med zagovorniki ameriške t.i. postmo
derne estetike in varuhi kanadske nacionalistične mitopoetske šole.
Milton Acorn je bil ena centralnih osebnosti v nacionalističnih kro
gih, pretežno zbranih v Torontu. V prispevku prikažem njegov sta
tus v zgoraj omenjenem boju, a pokažem tudi, da njegova poezija še
zdaleč ni imuna na značilnosti t.i. ameriške postmodernistične poe
zije. Oba obravnavana primera pa nam pokažeta, da je napetost v
odnosih med obema državama in literaturama obstajala, a tudi to,
da se je v času nacionalizma skušalo zakriti prisotnost binoma v ka
nadskih literarnih delih.
Univerza na Primorskem
ZDA kot ‘drugi’ v kanadskem nacionalizmu
V prispevku bom predstavil dva primera nacionalne ideologije v ka
nadskem literarnem sistemu. Skupna jima je napetost, ki je bila do
nedavnega še prisotna v odnosu, ki ga kanadska literatura zavzema
do Združenih držav Amerike. Napetost v odnosu do Združenih
držav, ki je bila običajno preučevana znotraj trikotnika Velika Bri
tanija – Kanada – Združene države Amerike, je bila v kanadski lite
rarni vedi zaznana razmeroma zgodaj. Sam se bom osredotočil na
mehanizme sprejemanja in zavračanja vplivov dominantnejše knji
ževnosti in kulture nasproti manj dominantni kanadski književnosti.
Prvi primer bo poezija Archibalda Lampmana. Njegova poezija iz
kazuje tako vpliv ameriške transcendentalistične filozofije kot tudi
strah v odnosu lirskega subjekta do narave, ki ni tipična značilnost
transcendentalističnih avtorjev. Lampmanova poezija je tako tipič
ni primer dvojnosti, ki se kaže v odnosu do drugega, v kanadski sa
moidentifikaciji. Najbrž pa se je prav zaradi očitnosti ameriško-ka
nadskega binoma zgodilo, da na vrhuncu kanadskega nacionalizma,
v šestdesetih letih, Lampmanova poezija ni doživela tolikšne po
zornosti, kot so jo zagovorniki kanadskega literarnega nacionalizma
(zlasti M. Atwood) posvečali drugim avtorjem. Drugi v prispevku
obravnavani primer prav tako kaže na ameriško-kanadsko nape
tost, a ne le na ravni literarne oblike; napetost se je namreč jasno
izkazala v obliterarnih bojih med zagovorniki ameriške t.i. postmo
derne estetike in varuhi kanadske nacionalistične mitopoetske šole.
Milton Acorn je bil ena centralnih osebnosti v nacionalističnih kro
gih, pretežno zbranih v Torontu. V prispevku prikažem njegov sta
tus v zgoraj omenjenem boju, a pokažem tudi, da njegova poezija še
zdaleč ni imuna na značilnosti t.i. ameriške postmodernistične poe
zije. Oba obravnavana primera pa nam pokažeta, da je napetost v
odnosih med obema državama in literaturama obstajala, a tudi to,
da se je v času nacionalizma skušalo zakriti prisotnost binoma v ka
nadskih literarnih delih.
