Page 11 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 11
Uvod
Vsebina monografije se vsaj v določeni meri navezuje na več pri nas že uve-
ljavljenih geografskih disciplin, še najbolj natančno pa ustreza geografiji
vina oziroma geografiji vinskih regij, četudi je ta opredelitev v kontekstu
slovenske geografije lahko zgolj pogojna. V Sloveniji je namreč ta sicer go-
nilna veja geografije še vedno prezrta, kar je presenetljivo, če pomislimo
na bogato tradicijo vinogradništva in vinarstva naših vinorodnih pokra-
jin. Medtem je zlasti v anglosaksonskih deželah geografija vina dosegla že
precejšnjo popularnost.
Geografija vina se med drugim posveča tudi identiteti vinske regije (z
vpeljavo pojma terroir, ki je v svojem bistvu izrazito geografski koncept)
in vidiki vinskega turizma, ki so z njo povezani. V Sloveniji tako še ni bila
izvedena geografska študija, ki bi analizirala vinske regije (vinorodne de-
žele ali okoliše) z vidika njihove promocije in v tem kontekstu oblikova-
nja identitete le-te. Tudi pojav vinskega turizma v Sloveniji je dokaj nov,
kar lahko deloma pojasnimo s prehodom na tržno ekonomijo in posledič-
nimi spremembami v pridelavi vina. Na drugi strani pa se globalno pojav-
ljajo veliki tržni viški vina, zaradi česar nastajajo vedno novi marketinški
prijemi in nove oblike promocije turističnih destinacij.
Tako smo lahko priča pojavom reinvencije tradicije in oživljanju sta-
rih »kulturnih potez« – kar gre razumeti kot odziv na uniformiranost
kulturno-ekonomske globalizacije – ter vse večji konkurenci za zaščito
lastne unikatnosti ali pa gre preprosto za iskanje novih priročnih tržnih
niš. Kakorkoli že, poudarjanje regionalnih posebnosti v navezavi na tra-
dicijo prihaja v ospredje ali pa je že tam. Vprašanje je, kako se to odraža
v vinskem turizmu in kakšne razlike in podobnosti glede njegovega ra-
Vsebina monografije se vsaj v določeni meri navezuje na več pri nas že uve-
ljavljenih geografskih disciplin, še najbolj natančno pa ustreza geografiji
vina oziroma geografiji vinskih regij, četudi je ta opredelitev v kontekstu
slovenske geografije lahko zgolj pogojna. V Sloveniji je namreč ta sicer go-
nilna veja geografije še vedno prezrta, kar je presenetljivo, če pomislimo
na bogato tradicijo vinogradništva in vinarstva naših vinorodnih pokra-
jin. Medtem je zlasti v anglosaksonskih deželah geografija vina dosegla že
precejšnjo popularnost.
Geografija vina se med drugim posveča tudi identiteti vinske regije (z
vpeljavo pojma terroir, ki je v svojem bistvu izrazito geografski koncept)
in vidiki vinskega turizma, ki so z njo povezani. V Sloveniji tako še ni bila
izvedena geografska študija, ki bi analizirala vinske regije (vinorodne de-
žele ali okoliše) z vidika njihove promocije in v tem kontekstu oblikova-
nja identitete le-te. Tudi pojav vinskega turizma v Sloveniji je dokaj nov,
kar lahko deloma pojasnimo s prehodom na tržno ekonomijo in posledič-
nimi spremembami v pridelavi vina. Na drugi strani pa se globalno pojav-
ljajo veliki tržni viški vina, zaradi česar nastajajo vedno novi marketinški
prijemi in nove oblike promocije turističnih destinacij.
Tako smo lahko priča pojavom reinvencije tradicije in oživljanju sta-
rih »kulturnih potez« – kar gre razumeti kot odziv na uniformiranost
kulturno-ekonomske globalizacije – ter vse večji konkurenci za zaščito
lastne unikatnosti ali pa gre preprosto za iskanje novih priročnih tržnih
niš. Kakorkoli že, poudarjanje regionalnih posebnosti v navezavi na tra-
dicijo prihaja v ospredje ali pa je že tam. Vprašanje je, kako se to odraža
v vinskem turizmu in kakšne razlike in podobnosti glede njegovega ra-
