Page 14 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 14
Vinski turizem z geografskim poreklom
Kako pomembno je vino in kako pomembne so sorte vinske trte z vi-
dika avtohtonosti oziroma udomačenosti? Kakšen je njihov simbolni (pa
tudi praktični) pomen za vinorodni okoliš oziroma vinskoturistično re-
gijo Slovensko Istro?
Na kakšni razvojni stopnji življenjskega cikla turistične destinacije je
vinski turizem v Slovenski Istri? V kolikšni meri se ujemajo (razlikuje-
jo) pogledi in pričakovanja vinarjev (vinski sektor) in nosilcev lokalne-
ga turističnega razvoja (turističnogostinski sektor) glede razvoja vinske-
ga turizma?
Odgovore smo skušali poiskati s pomočjo teoretično-metodološke-
ga okvira raziskave, ki temelji na analizi vsebine relevantne znanstvene in
strokovne literature ter sorodnih študij, ki se navezujejo na ožje podro-
čje geografije vina. Opredeljeni so ključni pojmi in koncepti, kot so: re-
14 gija, identiteta regije, vinska regija, terroir, geografija vina in vinski turi-
zem. Predstavljeni so tudi izbrani primeri vinskih regij sveta in historiat
nastanka obstoječih vinorodnih območij (dežel in okolišev) v Sloveniji. V
kontekstu slovenskih vinorodnih okolišev smo natančno opredelili, kate-
re so priporočene, dovoljene in stare lokalne sorte vinske trte, pri čemer
smo odpravili dilemo glede pravilnosti rabe termina za avtohtone oziro-
ma udomačene sorte.
V nadaljevanju bomo opravili deskriptivno analizo sekundarnih sta-
tističnih podatkov, ki se nanašajo na vinogradniško-vinarsko pridelavo,
potrošnjo vina in tržne razmere, tako v svetovnem merilu kot tudi v Slo-
veniji in Slovenski Istri. V 5. poglavju smo podrobneje analizirali različne
vire in literaturo, ki obravnavajo vinorodni okoliš oziroma vinsko regijo
Slovensko Istro, njene prepoznavne pokrajinske značilnosti, pomen vino-
gradništva in vinarstva v preteklosti ter formalni nastanek in razvoj vino-
rodnega okoliša do danes.
Slovenska Istra je nato obravnavana kot vinskoturistična regija, pri
čemer smo uporabili kombinacijo različnih metod in tehnik pridobivanja
podatkov. Tako smo ponovno analizirali izbrane uradne statistične po-
datke in kazalnike o turističnem obisku, z različnimi sekundarnimi pi-
snimi in ustnimi viri pa smo si pomagali pri analizi stanja vinskoturistič-
ne infrastrukture ter promocijskih aktivnosti, za katere skrbijo z vinom
in turizmom povezane ustanove.
Pred tem smo s pomočjo metode delfi identificirali ključne elemen-
te, ki opredeljujejo identiteto obravnavane regije in njene razvojne poten-
ciale. Slednje smo na koncu preverili oziroma testirali tudi v percepciji te
regije med prebivalci Slovenije (spletna anketa). Diskurzivna analiza vse-
bine relevantnih spletnih strani in drugega promocijskega gradiva je do-
Kako pomembno je vino in kako pomembne so sorte vinske trte z vi-
dika avtohtonosti oziroma udomačenosti? Kakšen je njihov simbolni (pa
tudi praktični) pomen za vinorodni okoliš oziroma vinskoturistično re-
gijo Slovensko Istro?
Na kakšni razvojni stopnji življenjskega cikla turistične destinacije je
vinski turizem v Slovenski Istri? V kolikšni meri se ujemajo (razlikuje-
jo) pogledi in pričakovanja vinarjev (vinski sektor) in nosilcev lokalne-
ga turističnega razvoja (turističnogostinski sektor) glede razvoja vinske-
ga turizma?
Odgovore smo skušali poiskati s pomočjo teoretično-metodološke-
ga okvira raziskave, ki temelji na analizi vsebine relevantne znanstvene in
strokovne literature ter sorodnih študij, ki se navezujejo na ožje podro-
čje geografije vina. Opredeljeni so ključni pojmi in koncepti, kot so: re-
14 gija, identiteta regije, vinska regija, terroir, geografija vina in vinski turi-
zem. Predstavljeni so tudi izbrani primeri vinskih regij sveta in historiat
nastanka obstoječih vinorodnih območij (dežel in okolišev) v Sloveniji. V
kontekstu slovenskih vinorodnih okolišev smo natančno opredelili, kate-
re so priporočene, dovoljene in stare lokalne sorte vinske trte, pri čemer
smo odpravili dilemo glede pravilnosti rabe termina za avtohtone oziro-
ma udomačene sorte.
V nadaljevanju bomo opravili deskriptivno analizo sekundarnih sta-
tističnih podatkov, ki se nanašajo na vinogradniško-vinarsko pridelavo,
potrošnjo vina in tržne razmere, tako v svetovnem merilu kot tudi v Slo-
veniji in Slovenski Istri. V 5. poglavju smo podrobneje analizirali različne
vire in literaturo, ki obravnavajo vinorodni okoliš oziroma vinsko regijo
Slovensko Istro, njene prepoznavne pokrajinske značilnosti, pomen vino-
gradništva in vinarstva v preteklosti ter formalni nastanek in razvoj vino-
rodnega okoliša do danes.
Slovenska Istra je nato obravnavana kot vinskoturistična regija, pri
čemer smo uporabili kombinacijo različnih metod in tehnik pridobivanja
podatkov. Tako smo ponovno analizirali izbrane uradne statistične po-
datke in kazalnike o turističnem obisku, z različnimi sekundarnimi pi-
snimi in ustnimi viri pa smo si pomagali pri analizi stanja vinskoturistič-
ne infrastrukture ter promocijskih aktivnosti, za katere skrbijo z vinom
in turizmom povezane ustanove.
Pred tem smo s pomočjo metode delfi identificirali ključne elemen-
te, ki opredeljujejo identiteto obravnavane regije in njene razvojne poten-
ciale. Slednje smo na koncu preverili oziroma testirali tudi v percepciji te
regije med prebivalci Slovenije (spletna anketa). Diskurzivna analiza vse-
bine relevantnih spletnih strani in drugega promocijskega gradiva je do-
