Page 137 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 137
mediji v očeh nacionalne manjšine ...
informator prihajal iz medijskega, političnega, gospodarskega, kulturnega,
šolskega & izobraževalnega ali mladinskega & športnega sektorja.
Akterska analiza soočanja percepcij
»Meje ni več, še vedno pa pogrešamo poznavanje naše zamejske
stvarnosti s strani Slovencev v Sloveniji«
V prvem sklopu so sogovorniki skušali predstaviti svoj pogled na t. i. inte-
gracijske procese pridruževanja Slovenije Evropski uniji ter Schengenskemu
sporazumu, kar je za posledico imelo tudi fizično odpravo mejnih preho-
dov ter kontrol oblasti, in to tudi v luči presoje vloge medijske konstrukci-
je teh dogodkov.
Večina sogovornikov je mejo razumevala v striktnem fizičnem (v po-
dobi mejnih prehodov) ali političnem smislu (policijskih in carinskih kon-
trol). Tako so odpravo mejnih prehodov in kontrol povezali s spremembo
kontrolnih režimov oblasti. Ekstremen primer tovrstnega doživljanja meje
skozi njeno fizično in politično opredeljenost predstavlja INFm4, ki je nad-
vse doživeto opisal svoj spomin na spremembo mejnega režima ob vstopu
Slovenije v Schengensko območje:
V vseh pogledih sem človek meje. Ne samo, ker živim na meji ali
sem živel na meji, ampak sem tudi sorodstveno, družinsko vezan
s tem obmejnim prostorom … Zame je to pomenilo nekaj velike-
ga, nekaj interno velikega … Tisti dan po tem dogodku sem z av-
tom prevozil vse mejne prehode. Sam sem želel preverit’ dejstvo,
da mi ni treba dati več osebne izkaznice. To fizično dejanje je bilo
velikega pomena zame. Postal sem bolj Slovenec … Začutil sem ta
širši slovenski prostor.
Toda ni se nam treba zatekati v rigorozne akademske pozicije, da bi
ugotovili, da so meje hkrati lahko tako fizične, politične, kulturne, etnič-
ne, mentalne, simbolne ipd. Antropologi pravijo, da je meja dejansko uči-
nek ali rezultat trka dveh konkurenčnih pomenov. Lokacijo, kjer se izvaja
ali dogaja režim neke meje, imenujemo mejnost (ang. boundary). V tej mej-
nosti se izkaže, da so nekatere meje bolj, nekatere manj prehodne. Politične
oziroma mednacionalne meje (ang. border, frontier) se izkažejo za kultur-
no bolj prehodne, medtem ko so etnične meje praviloma kulturno nepre-
hodne. Čeprav so politične meje EU določene s soglasnimi odločitvami na
najvišji naddržavni ravni, se ne moremo izogniti temu, da poleg političnih
obstajajo tudi simbolne ali mentalne meje, ki morda ne potekajo v skladu s
137
informator prihajal iz medijskega, političnega, gospodarskega, kulturnega,
šolskega & izobraževalnega ali mladinskega & športnega sektorja.
Akterska analiza soočanja percepcij
»Meje ni več, še vedno pa pogrešamo poznavanje naše zamejske
stvarnosti s strani Slovencev v Sloveniji«
V prvem sklopu so sogovorniki skušali predstaviti svoj pogled na t. i. inte-
gracijske procese pridruževanja Slovenije Evropski uniji ter Schengenskemu
sporazumu, kar je za posledico imelo tudi fizično odpravo mejnih preho-
dov ter kontrol oblasti, in to tudi v luči presoje vloge medijske konstrukci-
je teh dogodkov.
Večina sogovornikov je mejo razumevala v striktnem fizičnem (v po-
dobi mejnih prehodov) ali političnem smislu (policijskih in carinskih kon-
trol). Tako so odpravo mejnih prehodov in kontrol povezali s spremembo
kontrolnih režimov oblasti. Ekstremen primer tovrstnega doživljanja meje
skozi njeno fizično in politično opredeljenost predstavlja INFm4, ki je nad-
vse doživeto opisal svoj spomin na spremembo mejnega režima ob vstopu
Slovenije v Schengensko območje:
V vseh pogledih sem človek meje. Ne samo, ker živim na meji ali
sem živel na meji, ampak sem tudi sorodstveno, družinsko vezan
s tem obmejnim prostorom … Zame je to pomenilo nekaj velike-
ga, nekaj interno velikega … Tisti dan po tem dogodku sem z av-
tom prevozil vse mejne prehode. Sam sem želel preverit’ dejstvo,
da mi ni treba dati več osebne izkaznice. To fizično dejanje je bilo
velikega pomena zame. Postal sem bolj Slovenec … Začutil sem ta
širši slovenski prostor.
Toda ni se nam treba zatekati v rigorozne akademske pozicije, da bi
ugotovili, da so meje hkrati lahko tako fizične, politične, kulturne, etnič-
ne, mentalne, simbolne ipd. Antropologi pravijo, da je meja dejansko uči-
nek ali rezultat trka dveh konkurenčnih pomenov. Lokacijo, kjer se izvaja
ali dogaja režim neke meje, imenujemo mejnost (ang. boundary). V tej mej-
nosti se izkaže, da so nekatere meje bolj, nekatere manj prehodne. Politične
oziroma mednacionalne meje (ang. border, frontier) se izkažejo za kultur-
no bolj prehodne, medtem ko so etnične meje praviloma kulturno nepre-
hodne. Čeprav so politične meje EU določene s soglasnimi odločitvami na
najvišji naddržavni ravni, se ne moremo izogniti temu, da poleg političnih
obstajajo tudi simbolne ali mentalne meje, ki morda ne potekajo v skladu s
137
