Page 141 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 141
mediji v očeh nacionalne manjšine ...
kulture, angažirane družbene organiziranosti manjšine kot povezovalnega
elementa manjšinske skupnosti, s katerim se lahko manjšina promovira na-
vznoter in navzven. Jezik in kultura naj bi po njihovem lahko bila v obkro-
žajočem dominantnem italofonem jezikovnem kodu tako specifika kakor
tudi konkurenčna prednost, vezana tudi na večjezične lege sporazumevan-
ja članov slovenske manjšine v primerjavi s pretežnim delom obeh večin-
skih narodov na eni in drugi strani meje. To stališče sogovornik INFm8
ponazori takole: »Že recimo to, da si manjšina, jaz mislim, da imaš en veli-
kanski plus, pa da si dvojezičen.«
Kar nekaj sogovornikov, ne le iz vrst gospodarskega sektorja, je na-
vedlo primere iz različnih gospodarskih panog, ki bi lahko bili, kakor pra-
vi sogovornica INFž5, »medijska zgodba o uspehu manjšine«. Navedimo ne-
kaj takšnih primerov:
V manjšini, bodisi v Trstu bodisi v Gorici, imamo zelo dobre pod-
jetnike, vrhunske podjetnike na kmetijskem področju, kar se tiče
vina v Brdih in tudi v Trstu na drugih področjih. To so mladi
ljudje, ljudje, ki imajo visoko izobrazbo. Imajo eno vizijo in so iz
svojega teritorija, to se pravi iz Krasa oziroma Brd naredili eno
vrednoto. In to je tista stvar, ki je meni pri manjšini najbolj všeč.
To so čisto navadni ljudje, ki delajo z nekim pristopom do svojih
ljudi, do svojega ozemlja. (INFž5)
V tem momentu imamo nekaj takih izrazito močnih podjetniških
sredin … ki dejansko izstopajo. Tukaj zraven nas so še prijatelji
iz kmečke zveze, kjer imajo nekaj takih članov oziroma sredin,
ki dejansko izstopajo … recimo Darjo Zidarič, ki je eden najbolj
znanih sirarjev na Krasu, tako fantastično idejo ima. On zori svoj
sir, ki je fantastičen, ki je poznan v širšem, v jami. Imamo vinarje,
izjemno kvalitetne in tako, da je nekaj simbolov, recimo vsak na
svojem področju. (INFm7)
Pri tem so si akterske percepcije interesa medijev za objavljanje »manj
šinskih zgodb o uspehu« zelo raznovrstne. Sogovornik INFm7 je menil, da
so manjšinski mediji premalo pozorni do simbolnih dosežkov manjšinske-
ga gospodarstva in da se raje posvečajo drugim zgodbam, ki so bolj ve-
zane na nacionalno identifikacijo manjšine, kakor sta kultura in šolstvo.
Hkrati je kritičen tudi do osrednjih slovenskih medijev, ki po njegovem po-
gostokrat o manjšini pišejo bolj iz navidezne milosti in nekakšne interna-
lizirane nacionalne kolektivne hipokrizije zavoljo ambivalentnega odnosa
141
kulture, angažirane družbene organiziranosti manjšine kot povezovalnega
elementa manjšinske skupnosti, s katerim se lahko manjšina promovira na-
vznoter in navzven. Jezik in kultura naj bi po njihovem lahko bila v obkro-
žajočem dominantnem italofonem jezikovnem kodu tako specifika kakor
tudi konkurenčna prednost, vezana tudi na večjezične lege sporazumevan-
ja članov slovenske manjšine v primerjavi s pretežnim delom obeh večin-
skih narodov na eni in drugi strani meje. To stališče sogovornik INFm8
ponazori takole: »Že recimo to, da si manjšina, jaz mislim, da imaš en veli-
kanski plus, pa da si dvojezičen.«
Kar nekaj sogovornikov, ne le iz vrst gospodarskega sektorja, je na-
vedlo primere iz različnih gospodarskih panog, ki bi lahko bili, kakor pra-
vi sogovornica INFž5, »medijska zgodba o uspehu manjšine«. Navedimo ne-
kaj takšnih primerov:
V manjšini, bodisi v Trstu bodisi v Gorici, imamo zelo dobre pod-
jetnike, vrhunske podjetnike na kmetijskem področju, kar se tiče
vina v Brdih in tudi v Trstu na drugih področjih. To so mladi
ljudje, ljudje, ki imajo visoko izobrazbo. Imajo eno vizijo in so iz
svojega teritorija, to se pravi iz Krasa oziroma Brd naredili eno
vrednoto. In to je tista stvar, ki je meni pri manjšini najbolj všeč.
To so čisto navadni ljudje, ki delajo z nekim pristopom do svojih
ljudi, do svojega ozemlja. (INFž5)
V tem momentu imamo nekaj takih izrazito močnih podjetniških
sredin … ki dejansko izstopajo. Tukaj zraven nas so še prijatelji
iz kmečke zveze, kjer imajo nekaj takih članov oziroma sredin,
ki dejansko izstopajo … recimo Darjo Zidarič, ki je eden najbolj
znanih sirarjev na Krasu, tako fantastično idejo ima. On zori svoj
sir, ki je fantastičen, ki je poznan v širšem, v jami. Imamo vinarje,
izjemno kvalitetne in tako, da je nekaj simbolov, recimo vsak na
svojem področju. (INFm7)
Pri tem so si akterske percepcije interesa medijev za objavljanje »manj
šinskih zgodb o uspehu« zelo raznovrstne. Sogovornik INFm7 je menil, da
so manjšinski mediji premalo pozorni do simbolnih dosežkov manjšinske-
ga gospodarstva in da se raje posvečajo drugim zgodbam, ki so bolj ve-
zane na nacionalno identifikacijo manjšine, kakor sta kultura in šolstvo.
Hkrati je kritičen tudi do osrednjih slovenskih medijev, ki po njegovem po-
gostokrat o manjšini pišejo bolj iz navidezne milosti in nekakšne interna-
lizirane nacionalne kolektivne hipokrizije zavoljo ambivalentnega odnosa
141
