Page 149 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 149
mediji v očeh nacionalne manjšine ...
(INFm10: »Verjetno bi se dalo slovenski zamejski prostor v Italiji
predstaviti tudi kot kraj turističnih zanimivosti, ne le kot kraj, kjer
prebiva manjšina s svojimi problemi … toda to ni odvisno od manj-
šine. Lahko, da je tudi stvar manjšine, ampak bolj se mi zdi, da je
to stvar medijev, da znajo prepoznati potenciale za dobre zgodbe.«)
– avtentizacija manjšine: avtentična izvornost kot garant korekt-
nosti poročanja o manjšini (INFm11: »Novinarji bi resno mora-
li večkrat priti sem. Da si zraven. Čutiš ta utrip, veš, kaj se doga-
ja. Eno je narediti intervju preko telefona, če bi bili vi v Tržiču in
jaz tukaj, bi bilo popolnoma drugače. Ko pa pridete sem in sedi-
te v goriškem kulturnem domu, vidite, da je nekaj, da ne prodaja-
mo dima, je vsaj stavba in tako naprej … Mislim, da ravno tukaj
manjka novinarjem osebni življenjski stil, da pridejo sem, ker po-
tem začutiš tisti utrip zamejstva … To mi manjka, da bi kakšni no-
vinarji prišli na lice mesta, ni sedaj treba, da za vsako manifesta-
cijo, ampak vsaj enkrat na leto pa bi mogli. To moraš spremljati, če
želiš dobro in neizkrivljeno bralcu napisati.«)
– eksotizacija manjšine: prikazovanje manjšine kot nekaj posebne-
ga (INFm11: »Včasih se mi zdi, da o nas ljubljanski mediji bolj po-
ročajo zaradi nekega zaščitništva, češ ubogi naši zamejci, spet jim
Italijani nagajajo, ne pa zaradi dejanske skrbi za seznanjanje z
manjšino … Slovenci v Italijo hodijo bolj ko ne v šoping. Mediji pa
bi lahko ta zamejski prostor predstavili tudi kot turistično zanimiv
prostor manjšine. To bi bilo treba na pravi način uskladiti. Eno in
drugo.«)
– getoizacija manjšine: poročanje o manjšini zgolj v posebnih od-
dajah, rubrikah ipd., ne pa v vseh vrstah oddaj ali rubrik (INFž15:
»Redno prebiram slovenske časopise, Delo, Dnevnik, Primorske
novice, tudi spletne portale, gledam tudi slovensko televizijo in
poslušam radio, ampak me moti to, da naša manjšina nastopa le
v nekih posebnih oddajah. Jaz mislim, da bi morala nastopali v
vseh vrstah oddaj.«; INFž14: »Jaz bolj spremljam italijanske medi-
je. Pogledam kakšno Repubblico ter lokalne časopise, ko se zgodi
kaj posebnega … Za uspehe manjšine se sploh ne zanimajo, včasih
za probleme, večkrat gre za kampanjo proti manjšini. Negativno
kampanjo. Zlasti je to prihajalo do izraza v pismih uredništvu.
Bilo je obdobje, ko je skoraj vsak teden Messaggero Veneto obja-
vil kaj, kar je šlo proti tej ali oni slovenski organizaciji, proti man-
149
(INFm10: »Verjetno bi se dalo slovenski zamejski prostor v Italiji
predstaviti tudi kot kraj turističnih zanimivosti, ne le kot kraj, kjer
prebiva manjšina s svojimi problemi … toda to ni odvisno od manj-
šine. Lahko, da je tudi stvar manjšine, ampak bolj se mi zdi, da je
to stvar medijev, da znajo prepoznati potenciale za dobre zgodbe.«)
– avtentizacija manjšine: avtentična izvornost kot garant korekt-
nosti poročanja o manjšini (INFm11: »Novinarji bi resno mora-
li večkrat priti sem. Da si zraven. Čutiš ta utrip, veš, kaj se doga-
ja. Eno je narediti intervju preko telefona, če bi bili vi v Tržiču in
jaz tukaj, bi bilo popolnoma drugače. Ko pa pridete sem in sedi-
te v goriškem kulturnem domu, vidite, da je nekaj, da ne prodaja-
mo dima, je vsaj stavba in tako naprej … Mislim, da ravno tukaj
manjka novinarjem osebni življenjski stil, da pridejo sem, ker po-
tem začutiš tisti utrip zamejstva … To mi manjka, da bi kakšni no-
vinarji prišli na lice mesta, ni sedaj treba, da za vsako manifesta-
cijo, ampak vsaj enkrat na leto pa bi mogli. To moraš spremljati, če
želiš dobro in neizkrivljeno bralcu napisati.«)
– eksotizacija manjšine: prikazovanje manjšine kot nekaj posebne-
ga (INFm11: »Včasih se mi zdi, da o nas ljubljanski mediji bolj po-
ročajo zaradi nekega zaščitništva, češ ubogi naši zamejci, spet jim
Italijani nagajajo, ne pa zaradi dejanske skrbi za seznanjanje z
manjšino … Slovenci v Italijo hodijo bolj ko ne v šoping. Mediji pa
bi lahko ta zamejski prostor predstavili tudi kot turistično zanimiv
prostor manjšine. To bi bilo treba na pravi način uskladiti. Eno in
drugo.«)
– getoizacija manjšine: poročanje o manjšini zgolj v posebnih od-
dajah, rubrikah ipd., ne pa v vseh vrstah oddaj ali rubrik (INFž15:
»Redno prebiram slovenske časopise, Delo, Dnevnik, Primorske
novice, tudi spletne portale, gledam tudi slovensko televizijo in
poslušam radio, ampak me moti to, da naša manjšina nastopa le
v nekih posebnih oddajah. Jaz mislim, da bi morala nastopali v
vseh vrstah oddaj.«; INFž14: »Jaz bolj spremljam italijanske medi-
je. Pogledam kakšno Repubblico ter lokalne časopise, ko se zgodi
kaj posebnega … Za uspehe manjšine se sploh ne zanimajo, včasih
za probleme, večkrat gre za kampanjo proti manjšini. Negativno
kampanjo. Zlasti je to prihajalo do izraza v pismih uredništvu.
Bilo je obdobje, ko je skoraj vsak teden Messaggero Veneto obja-
vil kaj, kar je šlo proti tej ali oni slovenski organizaciji, proti man-
149
