Page 247 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 247
časopis in njegovi bralci ...
mom časopisne industrije pogosto vključujejo nasvete, da dnevni tisk nare-
di čimprejšnji prehod k dejanski spletni ediciji, ki ne bo nekakšen privesek
tiskane edicije, pač pa drug časopis v smislu dvojnika. Tovrstni nasveti pra-
viloma izhajajo iz ozke utilitaristične pozicije, da bodo časopisi uspešnej-
ši, če bodo vsaj v določenem delu postali bolj spletno orientirani. Uspeh in
tržna učinkovitost časopisa sta v takih naziranjih zastopani skozi golo sta-
tistiko, številke, naklado in prodajo, ne pa na podlagi izboljšane kakovosti
medijskih vsebin. Ob tem se zanemarja položaj posameznih časopisov na
trgu. Če, denimo, tiskani lokalno usmerjeni časopisi lahko imajo določen
monopol na lokalnem trgu, to ne velja več za njihove spletne dvojnike, ki so
prisiljeni v boj z ostalimi ponudniki lokalnih novic in nacionalnimi oziro-
ma globalnimi novičarskimi portali. Celotno situacijo je dodatno zapletla
ideja o plačljivosti spletnih edicij časopisov. Odnos med tiskanim in digi-
talnim je v časopisni industriji tako postal domala že simptomatičen za re-
ševanje krize tiska in upada branosti. Nekatera spoznanja tujih raziskoval-
cev glede tiskanih edicij časopisov in njihovih digitalnih dvojnikov, ki smo
jih navedli v prvem delu prispevka, pravzaprav ne morejo biti spodbudna
za noben današnji slovenski časopis, tudi za Primorske novice ne. Različne
študije, denimo, dokazujejo, da tiskane edicije lokalnih in regionalnih ča-
sopisov dosegajo več lokalnih bralcev kakor njihove spletne izdaje. Poleg
tega se praviloma spletne izdaje soočajo z veliko večjo in širšo konkurenco
na trgu novic kakor tiskane. Na začetku porajanja distinkcije tiskano – di-
gitalno je veljalo, tako Schönbach, De Wall in Lauf, da je prednost tiskanih
edicij v tem, da širijo razpon javnih tem, dogodkov in zadev, ki jih bralci
ozaveščajo, medtem ko naj bi njihovi spletni dvojniki pomagali povečeva-
ti percipirano agendo toliko manj, saj naj bi bili natisnjeni časopisi struk-
turirani in rabljeni tako, da bralce nekako prisilijo v seznanjanje z zgodba-
mi, ki jih sicer ne bi zanimale vnaprej. Spletni časopisi naj bi po drugi strani
podpirali večjo aktivnost in nadzor uporabnikov nad medijskimi vsebina-
mi. Pri njih je ožji razpon izbire tem glede na individualne interese uporab-
nikov verjetnejši. Toda Schönbach, De Wall in Lauf, ki svoje poglede ute-
meljujejo v skladu s teorijo medijskih učinkov, ugotavljajo, da ta distinkcija
postaja bolj zapletena od navedenih prvotnih zaznav. Oba medijska kana-
la, tiskani in spletni, pravzaprav prispevata k razširitvi javne agende, a na
različen način in za različna občinstva. Medtem ko spletni časopisi ta uči-
nek lažje izkazujejo predvsem pri bolj izobraženih in medijsko bolj situira-
nih skupinah prebivalstva, so tiskani zmožni razširiti horizont tistih, ka-
terih razpon interesov in medijske pismenosti je povprečnejši. Zdi se, da
247
mom časopisne industrije pogosto vključujejo nasvete, da dnevni tisk nare-
di čimprejšnji prehod k dejanski spletni ediciji, ki ne bo nekakšen privesek
tiskane edicije, pač pa drug časopis v smislu dvojnika. Tovrstni nasveti pra-
viloma izhajajo iz ozke utilitaristične pozicije, da bodo časopisi uspešnej-
ši, če bodo vsaj v določenem delu postali bolj spletno orientirani. Uspeh in
tržna učinkovitost časopisa sta v takih naziranjih zastopani skozi golo sta-
tistiko, številke, naklado in prodajo, ne pa na podlagi izboljšane kakovosti
medijskih vsebin. Ob tem se zanemarja položaj posameznih časopisov na
trgu. Če, denimo, tiskani lokalno usmerjeni časopisi lahko imajo določen
monopol na lokalnem trgu, to ne velja več za njihove spletne dvojnike, ki so
prisiljeni v boj z ostalimi ponudniki lokalnih novic in nacionalnimi oziro-
ma globalnimi novičarskimi portali. Celotno situacijo je dodatno zapletla
ideja o plačljivosti spletnih edicij časopisov. Odnos med tiskanim in digi-
talnim je v časopisni industriji tako postal domala že simptomatičen za re-
ševanje krize tiska in upada branosti. Nekatera spoznanja tujih raziskoval-
cev glede tiskanih edicij časopisov in njihovih digitalnih dvojnikov, ki smo
jih navedli v prvem delu prispevka, pravzaprav ne morejo biti spodbudna
za noben današnji slovenski časopis, tudi za Primorske novice ne. Različne
študije, denimo, dokazujejo, da tiskane edicije lokalnih in regionalnih ča-
sopisov dosegajo več lokalnih bralcev kakor njihove spletne izdaje. Poleg
tega se praviloma spletne izdaje soočajo z veliko večjo in širšo konkurenco
na trgu novic kakor tiskane. Na začetku porajanja distinkcije tiskano – di-
gitalno je veljalo, tako Schönbach, De Wall in Lauf, da je prednost tiskanih
edicij v tem, da širijo razpon javnih tem, dogodkov in zadev, ki jih bralci
ozaveščajo, medtem ko naj bi njihovi spletni dvojniki pomagali povečeva-
ti percipirano agendo toliko manj, saj naj bi bili natisnjeni časopisi struk-
turirani in rabljeni tako, da bralce nekako prisilijo v seznanjanje z zgodba-
mi, ki jih sicer ne bi zanimale vnaprej. Spletni časopisi naj bi po drugi strani
podpirali večjo aktivnost in nadzor uporabnikov nad medijskimi vsebina-
mi. Pri njih je ožji razpon izbire tem glede na individualne interese uporab-
nikov verjetnejši. Toda Schönbach, De Wall in Lauf, ki svoje poglede ute-
meljujejo v skladu s teorijo medijskih učinkov, ugotavljajo, da ta distinkcija
postaja bolj zapletena od navedenih prvotnih zaznav. Oba medijska kana-
la, tiskani in spletni, pravzaprav prispevata k razširitvi javne agende, a na
različen način in za različna občinstva. Medtem ko spletni časopisi ta uči-
nek lažje izkazujejo predvsem pri bolj izobraženih in medijsko bolj situira-
nih skupinah prebivalstva, so tiskani zmožni razširiti horizont tistih, ka-
terih razpon interesov in medijske pismenosti je povprečnejši. Zdi se, da
247
