Page 248 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 248
medijske etnografije: k antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja
lahko tiskani časopisi in njihovi spletni dvojniki različno angažirajo jav-
no agendo pri svojih občinstvih, zaradi česar je njihova učinkovitost od-
visna od različnosti skupin naslavljanja (Schönbach, De Wall in Lauf 2005:
245, 253–254). Nekatere nedavne študije so celo dokazovale, da ni utemelje-
nih podlag za domnevo, da bi spletni bralci konzumirali in osmišljali me-
dijska sporočila kaj bistveno drugače kot bralci tiskanih edicij (D’Haenens,
Jankowski in Heuvelman 2004: 363, 380–381). Starejše študije so ugotavlja-
le prav obratno, da se konzumacija medijskih sporočil pri spletnih edici-
jah razlikuje od konzumacije bralcev natisnjenih dvojnikov (Tewksbury in
Althaus 2000: 457–479), kar so kasneje raziskovalci pripisovali dejstvu, da v
času, ko so bile te raziskave narejene, spletni časopisi še niso doživeli takš-
ne ekspanzije in potemtakem niso igrali tako pomembne vloge v struktu-
riranju vsakdanjika uporabnikov. Obstajajo tudi raziskave, ki ugotavljajo,
da se čedalje več ljudi, predvsem mlajših, resda seznanja z novicami na in-
ternetu, vendar na t. i. novičarskih portalih, ne pa na spletnih straneh tis-
kanih časopisov, zaradi česar so takšna raziskovalna poročila zatrjevala, da
so spletni časopisi povsem pogoreli pri mlajših uporabnikih. Redne obisko-
valce spletnih edicij tiskanih medijev naj bi pritegovala predvsem njihova
tradicionalna zavezanost določenemu časopisu še iz časov, ko se ga je dalo
dobiti fizično samo v kiosku ali hišnem nabiralniku. Mladi spletni uporab-
niki, ki nimajo trdne izkušnje z branjem klasičnega tiska, so zlahka posta-
li tarča agresivnega nagovora novičarskih portalov. Pri tem ni problema-
tično, da mladi konzumirajo novice na novičarskih portalih, ampak to, da
jih konzumirajo samo tam (Lenatti 2009: 5–14). Morda je ob vsem pesimiz-
mu ena redkih ugotovitev, ki obetavno govorijo v prid obstoja klasičnega
dnevnega tiska, to, da strani spletnih lokalnih oziroma regionalnih časopi-
sov dosegajo precej manj bralcev kakor tiskane edicije lokalnega oziroma
regionalnega dometa. Prav tako so nekatere primerjalne ameriške študije
pokazale, da tako tiskane kakor tudi spletne edicije dnevnih časopisov po-
nujajo neprimerno več informacij in bolj poglobljene kakor največji spletni
novičarski portali. Študija Scotta R. Maierja je pokazala, da so tiskani časo-
pisi manj senzacionalistični kakor njihovi spletni dvojniki. Edini tematski
področji, ki pri tiskanih časopisih uživata manj prostora kakor pri splet-
nih in ki sta univerzalnega značaja, ker presegata geografske meje, sta slav-
ni/zabava in katastrofe/nesreče. Tudi z vidika dolžine novinarskih zgodb
so tiskane izdaje v kvalitativni prednosti pred spletnimi edicijami in no-
vičarskimi portali, saj naj bi bile njihove zgodbe v povprečju dvakrat dalj-
še od tistih na novičarskih portalih. Prav tako se lahko klasični dnevni tisk
248
lahko tiskani časopisi in njihovi spletni dvojniki različno angažirajo jav-
no agendo pri svojih občinstvih, zaradi česar je njihova učinkovitost od-
visna od različnosti skupin naslavljanja (Schönbach, De Wall in Lauf 2005:
245, 253–254). Nekatere nedavne študije so celo dokazovale, da ni utemelje-
nih podlag za domnevo, da bi spletni bralci konzumirali in osmišljali me-
dijska sporočila kaj bistveno drugače kot bralci tiskanih edicij (D’Haenens,
Jankowski in Heuvelman 2004: 363, 380–381). Starejše študije so ugotavlja-
le prav obratno, da se konzumacija medijskih sporočil pri spletnih edici-
jah razlikuje od konzumacije bralcev natisnjenih dvojnikov (Tewksbury in
Althaus 2000: 457–479), kar so kasneje raziskovalci pripisovali dejstvu, da v
času, ko so bile te raziskave narejene, spletni časopisi še niso doživeli takš-
ne ekspanzije in potemtakem niso igrali tako pomembne vloge v struktu-
riranju vsakdanjika uporabnikov. Obstajajo tudi raziskave, ki ugotavljajo,
da se čedalje več ljudi, predvsem mlajših, resda seznanja z novicami na in-
ternetu, vendar na t. i. novičarskih portalih, ne pa na spletnih straneh tis-
kanih časopisov, zaradi česar so takšna raziskovalna poročila zatrjevala, da
so spletni časopisi povsem pogoreli pri mlajših uporabnikih. Redne obisko-
valce spletnih edicij tiskanih medijev naj bi pritegovala predvsem njihova
tradicionalna zavezanost določenemu časopisu še iz časov, ko se ga je dalo
dobiti fizično samo v kiosku ali hišnem nabiralniku. Mladi spletni uporab-
niki, ki nimajo trdne izkušnje z branjem klasičnega tiska, so zlahka posta-
li tarča agresivnega nagovora novičarskih portalov. Pri tem ni problema-
tično, da mladi konzumirajo novice na novičarskih portalih, ampak to, da
jih konzumirajo samo tam (Lenatti 2009: 5–14). Morda je ob vsem pesimiz-
mu ena redkih ugotovitev, ki obetavno govorijo v prid obstoja klasičnega
dnevnega tiska, to, da strani spletnih lokalnih oziroma regionalnih časopi-
sov dosegajo precej manj bralcev kakor tiskane edicije lokalnega oziroma
regionalnega dometa. Prav tako so nekatere primerjalne ameriške študije
pokazale, da tako tiskane kakor tudi spletne edicije dnevnih časopisov po-
nujajo neprimerno več informacij in bolj poglobljene kakor največji spletni
novičarski portali. Študija Scotta R. Maierja je pokazala, da so tiskani časo-
pisi manj senzacionalistični kakor njihovi spletni dvojniki. Edini tematski
področji, ki pri tiskanih časopisih uživata manj prostora kakor pri splet-
nih in ki sta univerzalnega značaja, ker presegata geografske meje, sta slav-
ni/zabava in katastrofe/nesreče. Tudi z vidika dolžine novinarskih zgodb
so tiskane izdaje v kvalitativni prednosti pred spletnimi edicijami in no-
vičarskimi portali, saj naj bi bile njihove zgodbe v povprečju dvakrat dalj-
še od tistih na novičarskih portalih. Prav tako se lahko klasični dnevni tisk
248
